SEDMO SRE Č ANJE Z ANALIZO

Metoda petih ritmov

1. Tekoči ritem (ritem dojenčkov)

Značilen je počasen ples, kroženje s celim telesom brez ustavljanja. Pogledamo svoja stopala in jih občutimo. Kolena so vedno malo pokrčena, stopala so cela na tleh, ne dvigamo se na prste, ne dvigujemo rok. Drsimo po prostoru v vse smeri. Opazujmo se, kako dihamo.

Vdihnemo, izdihnemo in se ne ustavljamo. Glava tudi kroži.

47

2. Staccato ritem

Plešemo odločno z ravnimi, odsekanimi gibi. Odločno delamo čičke, čačke. Pazimo, da ne bomo koga zadeli. Premikamo boke, roke in noge, tako da jih suvamo v vse strani. Lahko smo pokončni, hodimo v počepu, lahko se nagibamo. Z udi suvamo na vse strani (kot karate), tlačimo z nogami. Pazimo, da nikogar ne sunemo. Glavo hitro obračamo.

3. Ritem (kaos, obdobje adolescence)

Plešemo in se gibamo mehko, kot da nimamo kosti. Telo je sproščeno. Sprostimo obraz, se pačimo, stresamo z glavo. Sproščamo roke in noge s stresanjem, ki je nežno.

Dihamo enakomerno, pomemben je vdih in izdih. Lahko se tudi odmikamo pred nevidnimi zidovi in tudi pred soplesalci, se dvignemo v višino ali spustimo k tlom.

4. Lirični ritem

Naše gibanje je tu lahkotno. Roke postanejo kot krila. Nosi nas sem in tja, navzgor in navzdol.

Premikamo se v želeno smer, kamor želimo. Premikamo se tudi v pasu v vse strani, krožimo lahkotno z rokami in zgornjim delom telesa.

Uživamo in smo veseli.

5. Ritem (globoka tišina)

Gibamo se umirjeno, lahko se tudi ustavimo, sedemo, se uležemo. Dihamo umirjeno. Naše premikanje in ples sta vedno bolj počasna. Počasi se bo naš ples ustavil (Boh, 2006).

Vizualizacija – Na oblaku Zaprite oči. Sprostite se.

Predstavljaj si, da ležiš na oblaku, ki je kot mehka blazina. Oblak te nosi po nebu.

Pokaže te soncu, ki se ti nagajivo smeje in te poboža s svojimi toplimi žarki.

Obrneš se na trebuh in gledaš navzdol. Vidiš jezero z otokom v sredini, pa še eno večje, ki je obdano z mogočnimi gorami. Tista najvišja gora, na kateri je še sneg, je gotovo Triglav.

Kako rad bi naredil kepo iz snega, vendar te oblak nese naprej.

Nese te nad dolino, po kateri teče reka. Ob reki zagledaš travnike in veš, da so polni rož. Veš tudi, da so tam tudi metuljčki in čebele, vendar si previsoko, da bi jih videl.

Postaja ti vroče, saj je dan lep in po nebu plava samo tvoj oblak.

Prosiš ga, da te pelje do morja.

Vidiš morje, na njem so ladje, ki so čisto majhne. Kot tvoje igrače.

Vidiš tudi majhna letala, ki krožijo nad pristaniškim mestom.

In hiše. Kako so majhne! Kot tvoje kocke.

Večeri se, oblak se je obrnil proti tvojemu domu.

Vidiš z avtomobilskimi lučmi osvetljene ceste, nad tabo se prikažejo prve zvezde.

Veter nežno pihlja in oblak te pripelje domov. Odloži te pred hišo in izgine.

Zdaj pa počasi odprite oči. Pretegnite se, stresite roke in noge ter zazehajte (Schmidt, 2006).

48

Igra zaupanja – Preskakovanje in plazenje

Učenci so v parih. Eden od dvojice se postavi v fantazijsko držo, ki omogoča drugemu, da gre preko njega, ga preskoči ali se splazi pod njim ali delom njegovega telesa, pri tem se ga ne sme dotakniti (Schmidt, 2007).

ANALIZA

V torek, 9. aprila, sem v podaljšanem bivanju izvedla svoje sedmo srečanje. Sodelovalo je 8 učencev. Najprej smo plesali po metodi petih ritmov, nato smo se sprostili ob vizualizaciji Na oblaku. Za konec pa smo se šli še igro zaupanja Preskakovanje in plazenje.

Pri metodi petih ritmov sem jim zavrtela posamezne skladbe in jim prikazala določeno gibanje, da so ponovili za mano. Za prvi ritem (ritem dojenčkov) sem izbrala skladbo L. van Beethovna: Menuet v G-duru. Gibali smo se z drsenjem stopal po tleh (slika 7) in s kroženjem celega telesa.

Slika 7: Prvi ritem

Za drugi ritem (staccato) sem izbrala posnetek P. I. Čajkovski: Koračnica iz b. Hrestač. Za ta ritem so značilni odsekani gibi, suvanje, kot karate (slika 8). Pri tretjem ritmu (kaos) je gibanje mehko, značilno je nežno stresanje rok, nog. Mi smo plesali na skladbo številka 7 (S.

Konagaya: Japonski zvoki). Lirični ritem (4. ritem) smo spoznali s tretjo skladbo (C.

Debussy: Mesečina), ob tem pa se gibali kot ptice, krilili z rokami, krožili z zgornjim delom telesa (slika 9). Pri petem ritmu (globoka tišina) sem izbrala posnetek številka 6 – T.

Albinoni: Adagio. Naše gibanje pa je postalo vse počasnejše in umirjeno.

49

Slika 8: Gibanje pri drugem ritmu

Slika 9: Gibanje ob četrtem ritmu

Učencem nisem dajala posebnih navodil, kako se pleše na posamezni ritem, ampak sem jim ob posnetku prikazala način gibanja, oni pa so ponovili za mano. Nato sem se umaknila in jih pustila, da so značilnim gibom vsakega ritma dodali še svoje gibanje. Učenci so pridno plesali na vseh pet ritmov. Nekateri učenci so na začetku potrebovali nekaj spodbude, nato pa so se razživeli.

Pri pogovoru o njihovih občutkih so vsi učenci povedali, da so se super počutili, da so se sprostili. Večini učencev je bil všeč drugi ritem, ker so lahko suvali z udi. Deklicam je bil bolj všeč lirični ritem, ker so bile »ptice«. Deček, ki se je pri plesu povsem sprostil, mi je povedal, da se je počutil kot baletka.

50

Opazila sem, da so se učenci vživeli v posamezne ritme, poleg nakazanih gibov so dodajali še svoje. Bili so ustvarjalni. Deček Maj, ki drugače velja za bolj živahnega, je zelo pridno sodeloval. Pri plesu na vseh pet ritmov se je izredno dobro vživel in zares zaplesal. Menjaval je smeri, se vrtel, skakal v zrak, stresal z rokami, se ulegel na tla. Ko sem ga opazovala, sem videla, da se vse bolj sprošča, saj je v obraz kar žarel. Tudi na koncu mi je zaupal, da se je počutil sproščenega.

Ker so se pri prvi dejavnosti veliko gibali, smo se nato sprostili s pomočjo vizualizacije Na oblaku. Učenci so se udobno ulegli na tla, zaprli oči in približno eno minuto ležali v tem položaju. Nato sem jim počasi in s premori prebrala domišljijsko zgodbo Na oblaku.

Na koncu so mi zaupali, da so se sprostili, da so z mislimi odplavali stran, nekateri so si predstavljali gore, gozd, reko. Všeč jim je bilo, ker so hiše z oblaka izgledale kot iz kock.

Opazila sem, da sta se dva učenca ob povedi »Obrneš se na trebuh in gledaš navzdol.« zares obrnila na trebuh. Nekateri so ležali pri miru ves čas zgodbe, nekaj pa se jih je premikalo.

En učenec je med samo zgodbo zaspal, kar kaže na to, da se je zares sprostil in je vizualizacija nanj vplivala zelo dobro.

Ugotovila sem, da vizualizacija na učence zelo dobro vpliva, saj jih umiri, misli pa spelje na zgodbo, ki jo pripoveduje učitelj. Tako učenci za nekaj časa odmislijo svet okrog sebe in se prepustijo domišljiji.

Za konec pa sem za učence pripravila še igro zaupanja in sodelovanja – Preskakovanje in plazenje. Učenci so se razdelili v pare, nato pa je eden v paru prikazal fantazijsko držo, drugi pa je šel čezenj/pod njim, ne da bi se ga dotaknil. Učencem je bila igra všeč, delali so različne fantazijske položaje (slika 10). Najprej so vsi pokleknili, nato pa so se spomnili še drugih položajev (npr. da lahko naredijo most, da bo partner šel pod njim).

Povedali so mi, da so se ob igri zabavali, ker so lahko prikazovali položaje, kot so sami želeli.

Slika 10: Igra zaupanja Preskakovanje in plazenje

51