UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
Študijski program: Socialna pedagogika
Andrej Lavrič
VPLIV OSEBNIH IN DRUŽBENIH DEJAVNIKOV NA INDIVIDUALNO IN DRUŽINSKO PREZADOLŽENOST
Magistrsko delo
Ljubljana, 2018
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
Študijski program: Socialna pedagogika
Andrej Lavrič
Vpliv osebnih in družbenih dejavnikov na individualno in družinsko prezadolženost
MAGISTRSKO DELO
Mentor: doc. dr. Matej Sande
Ljubljana, 2018
Zahvala
Za pomoč in napotke pri nastajanju te naloge ter pogovore se iskreno zahvaljujem svojemu mentorju doc. dr. Mateju Sandetu.
POVZETEK
Vpliv osebnih in družbenih dejavnikov na individualno in družinsko prezadolženost
V teoretičnem delu najprej opredelim in razmejim koncepte dolga, vrste prezadolženosti in spirale prezadolženosti. Predstavim eksogene družbene, ekonomske in politične dejavnike, ki v ekonomiji dolga lahko ustvarjajo zadolžene države in finančne institucije ter tudi podrejenega in zadolženega človeka. Zanimajo me eksogeni družinski dejavniki, sistem družine in interakcije med člani družine, socializacijski procesi, ki vplivajo na finančno pismenost članov družine in njihovo (ne)reševanje finančnih stisk. V nadaljevanju preučujem tudi osebne dejavnike, kot so napačne predstave zgrajene na zapovedih in prepovedih ter nezrel obrambni slog, ki lahko povzroči, da nekdo ne zazna ali ne želi zaznati nastajanja spirale prezadolženosti.
Na duševno in telesno zdravje močno vzajemno vplivajo: nastanek dolgov, reševanje finančnih kriz, tranzicijska življenjska obdobja, ko je človek lahko bolj ranljiv in naredi nepremišljene, zavezujoče in tvegane poteze; te pa prizadenejo njega in/ali tudi bližnje in pomembno vplivajo na zdravje posameznika. V nadaljevanju sem opisal svetovalno delo, faze le-tega ter predstavil nekatere tuje in domače primere dobrih praks, bolj poglobljeno pa Inštitut Prelomi in program Psihosocialne pomoči v finančnih stiskah in dolgovih, ki nudi pomoč prezadolženim.
V praktičnem delu naloge sem s pomočjo treh študij primera analiziral pet življenjskih zgodb, vzroke in posledice prezadolženosti ter možnosti reševanja slednjih. Eno izmed temeljnih spoznanj naloge je, da na izhod iz stanja prezadolženosti v največji meri vplivajo posameznikove osebnostne lastnosti.
Ključne besede: kapitalizem, prezadolženost, socializacijski procesi, duševno zdravje, družina
ABSTRACT
Impact Of Personal and Social Factors On Individual and Family Overindebtedness
After having defined the concepts of debt, over indebtedness and spiral of overindebtedness, I examine exogene social, economic and political factors making indebted States and individuals. In the economy of debt they are subordinated to financial institutions (and individuals). In addition, being interested in exogene family factors, I study family system, socialization process within family, interaction among family members and consequently the building of their financial literacy. I emphasise that these processes going on in individuals and families impact their searching or better non-searching of ways to overcome financial crises. Moreover, I examine personal factors like illusions and errors built on psychological orders and counter orders as well as immature style of defence, which can cause someone not to detect or not want to detect the situation, where spiral of overindebtedness is getting built.
Additionally, both contracting debts and choosing the ways to overcome financial crises are heavily impacted by individual mental and physical health causing the emergence of debts and leading to searching for ways to overcome them. Moreover, causes of their emergence can be sought in transitional life events when one’s psychic structure gets loose, so one is rather inclined to take unreasonable, destructive decisions with long lasting consequences for oneself in one’s family. Further, I describe counselling, counselling phases and the Prelomi Institute together with its program
“Multidimensional psycho-social help” which helps people in financial difficulties.
In my empirical part of research I used five case studies for analysing life stories, reasons and consequence of finding solutions. As a result of my research I have found out, that regardless of the life situation in which an individual finds himself, the resolution of the financial problems is primarily dependent on the traits of the personality of the over-indebted person.
Key words: capitalism, overindebtedness, socialisation processes, mental health, family.
PREDGOVOR
V današnjih časih ni več predvidljivega, postopnega vzpenjanja po družbeni lestvici.
Na vseh področjih dela se srečujemo z izkoriščanjem delavcev. Današnji poslovni model, razmerje lastnik - delavec, sloni na izkoriščanju, saj mnogi »poslovneži« strmijo k ideji »čim več in čim hitreje, je čim večji dobiček«. Posledično premnogi delavci živijo zato, da delajo in odplačujejo kredite. Ali je to sploh življenje?
Ljudje se vse bolj razporejamo na dva pola: med revne in peščico bogatih; pri delu pa v koncentrične kroge, kjer lahko sleherni trenutek zdrsnemo iz ugodnejšega kroga v manj ugodnega, celo na rob družbe, kar povzroči prezadolženost. Prepogosto so na delavnih mestih prisotni fizični in psihološki pritiski, občutek socialne vkleščenosti, pomanjkanje profesionalnega priznanja delavcu (primerna plača, pohvala) itd. so samo nekateri dejavniki, ki odslikavajo današnjo družbeno sliko. Delavci postajajo »potrošni material« in mnogi verjamejo v to, da so vedno zamenljivi – naenkrat se lahko zgodi, da zaradi dolgotrajne prevelike zavzetosti za delo zdrknemo v adrenalno izgorelost, da ne zmoremo naporov, ki se nam naložijo. Za svoj obstoj na koncu porabimo vse prihranke, saj v naši zakonodaji ne poznamo instituta dolgotrajne odsotnosti z dela.
Tedaj se lahko znajdemo izključeni in revni na družbenem robu. Dovolj je, da je nekdo svoje dolgove brez naše vednosti preložil na nas. Dovolj je, da smo naredili eno tvegano potezo, sprejeli eno tvegano odločitev, v kar nas neoliberalizem nenehno sili.
Še več, države in banke se zadolžujejo in mi z njimi. Prezadolženost se danes lahko zgodi komur koli med nami.
Od leta 2014 sem kot strokovni delavec zaposlen na Inštitutu Prelomi v Ljubljani. Vsak dan se srečujemo s prezadolženimi posamezniki in z družinami. Ti najpogosteje prihajajo v želji, da prevzamemo razreševanje njihove finančne stiske in jih »izvijemo«
ne iz dolgov, marveč iz spirale prezadolženosti. Ko se nekdo prekomerno zaveže k odplačevanju dolgov, v primerjavi s svojimi prihodki, se znajde v začaranem krogu, iz katerega ni več mogoče brez odločnih potez, npr. brez osebnega bankrota ali pa brez alternativnih možnosti razreševanja finančnih stisk.
Najpogosteje svetovanci pridejo po pomoč, ko je že prepozno. Kljub temu najraje ne bi ničesar spremenili, ne bi sodelovali v razreševanju svojega stanja. Niso se pripravljeni iskreno pogovoriti z drugimi družinskimi člani, imajo popačeno predstavo o svojem stanju. Pogosto razpolagajo z resnično nizkimi dohodki, ali so nezaposleni in imajo tudi težave z duševnim in s telesnim zdravjem, zgolj nekatere med njimi pa bi lahko imenovali funkcionalno nepismene. Veliko socialnih težav se nabere v njihovi situaciji, na kar vpliva tudi družbena, pravna, ekonomska ustrojenost države.
Področje dolgov in prezadolženosti je zelo kompleksno, saj lahko posameznika mnoge stvari pripeljejo v dolgove. Na eni strani imamo današnjo družbo in kapitalizem, ki zanemarjata pomen človeka in narave. Na drugi strani pa je vse več osebnih (tudi družinskih) dejavnikov, ki vodijo v stanje prezadolženosti. Slovenija kot socialna država ima ukrepe, s katerimi pomaga ljudem v finančnih stiskah, vendar so pogosto le-ti ukrepi preveč enoplastni, saj finančne stiske in dolgovi vplivajo na celotno življenje in psihično strukturo posameznika.
Kazalo vsebine
1. Uvod ... 1
2. Opredelitev, značilnosti, nastanek in reševanje prezadolženosti ... 3
2.1 Opredelitev konceptov dolga, zadolženosti in spirale prezadolženosti ... 3
2.2 Kapitalizem in ustvarjanje prezadolženega človeka ... 4
2.3 Pomen tehnoloških sprememb za delo posameznika ... 8
2.4 Kredit, vzpostavljanje dolžniško-upniškega razmerja in drugih razmerij ... 11
2.5 Reševanje individualne/družinske prezadolženosti v posameznih državah . 13 3. Vedenje in stanje posameznika, ki vodi v prezadolženost ... 18
3.1 Reklame in »potrebe« ... 18
3.2 Precenjene vrednote, temelj finančnih iluzij ... 18
3.3 Obrambni mehanizmi in njihove funkcije ... 20
3.4 Ranljivost posameznika v življenjskih tranzicijah ... 23
3.5 Zdravstveno stanje, dolg in socialni programi v Sloveniji ... 24
3.6 Družinski dejavniki in njihov vpliv na nastanek in posledice prezadolženosti 26 3.7 Finančna socializacija in finančna pismenost ... 29
4. Inštitut Prelomi in celostno psihosocialno svetovanje ... 32
4.1 Zgodovina Inštituta Prelomi ... 32
4.2 Svetovalni proces ... 32
4.3 Program Psihosocialna pomoč v finančnih stiskah in dolgovih (Prelomi) .... 33
5. Empirični del ... 37
5.1 Opredelitev raziskovalnega problema ... 37
5.2 Raziskovalna vprašanja ... 38
5.3 Vzorec ... 38
5.4 Metoda in raziskovalni pristop študija primera ... 39
5.5 Opis postopka zbiranja podatkov... 40
5.6 Postopki obdelave podatkov ... 41
6. Študija primerov in interpretacija ... 43
6.1 Študija primera št. 1: Sanja in Peter ... 43
6.2 Rezultati in interpretacija podatkov študije primera št.1 ... 47
6.3 Študija primera št. 2: Tanja in Tomaž ... 51
6.4 Rezultati in interpretacija podatkov študije primera št. 2 ... 59
6.5 Študija primera št. 3: Janez ... 64
6.6 Rezultati in interpretacija podatkov študije primera št. 3 ... 67
7. Končna spoznanja... 71
8. Sklep ... 74
9. Literatura in viri ... 76
1
1. Uvod
Zadolženost in prezadolženost sta danes razširjena pojava, ki lahko prizadeneta tako posameznike kakor tudi mesta, države ali skupnosti držav. Tako v današnjem kapitalizmu in ekonomiji dolga prezadolženost postaja problematika večine, saj se akumulirani kapital ne vrača v gospodinjstva, marveč služi le manjšini, ki z njim upravlja (Picketty, 2015). Nenehno zadolževanje na vseh ravneh, tudi zadolževanje finančnih institucij in večjih podjetij omogoča, da se prezadolženost nikoli ne konča (Graeber, 2014).
Slovenija je v zadnjih desetletjih doživela zlom industrije, divjo privatizacijo, amoralni familiarizem, uvajanje novih tehnologij, umikanje socialne države in številne druge tranzicijske pojave - brezposelnost se od leta 2013 sicer znižuje, a je kljub gospodarskem okrevanju še vedno dvakrat višja kot leta 2008. Bruto zunanji dolg Slovenije se je v zadnjih 16 letih povečal za štirikrat (Poročilo o razvoju, 2017; SURS).
Sredi teh velikih sprememb posamezniki in podjetja bistveno težje prihajajo do kreditov, težje pa tudi uspejo na trgu.
Slovenska družba je torej v zadnjih dvajsetih letih doživela močno preobrazbo.
Posledično so mnogi, četudi nemalokrat izobraženi odrasli, negotovi zaradi številnih družbenih sprememb in pričakovanj. Nemalokrat to vpliva tudi na njihovo zmožnost ocenjevanja situacije, predvidevanja in pravočasnega ter ustreznega ravnanja na različnih področjih življenja in ne le na finančnem.
Izguba zaposlitve in manj možnosti za zagotavljanje dostojnih življenjskih okoliščin lahko poveča dolgove in vodi v začaran krog prezadolženosti posameznikov in družin, iz česar je težko najti izhod. V sodobni družbi se večajo materialne potrebe kakor tudi psiho-socialna prikrajšanost ranljivih posameznikov ter družin.
Številne potrebe so umetno ustvarjene z reklamami, s filmi, svetovnim spletom, z modo, tehnologijo … Materialne in psihosocialne potrebe spodbujajo tudi trgovinska podjetja z uvajanjem iger in spodbud, ki navajajo ljudi na prekomerno porabo. Ljudje zgubljamo trdne vzore, iščemo nove nepreverjene zglede in se ravnamo po njih. Porast števila in vrste materialnih in nezadovoljenost nekaterih psihosocialnih potreb lahko vodita v igre na srečo, nerazumno porabo denarja, ki presega individualne in/ali družinske zmožnosti.
Povprečni dohodki ne omogočajo več kot dostojno preživetje. Vse, kar človeka preseneti (nenadni višji izdatki) ali čustveni pretresi (ločitev, bolezen, izguba službe), nepremišljeno sprejemanje finančnega tveganja, nespametne naložbe, pripomore, da človek hitro prične drseti v neobvladljivo zadolženost. Prelomni, tranzicijski, življenjski dogodki (ločitev, smrt, poroka, rojstvo, bolezen, izguba zaposlitve, odprtje samostojne obrti, najem kredita za različne namene, npr. nakup stanovanja, popravilo avtomobila, adaptacija stanovanja, opremljanje stanovanja) večajo tveganje za nastanek dolgov, zadolženosti in prezadolženosti.
Zadolževanje in prezadolženost nista zgolj sodobna pojava. Sta pa danes v tesni povezavi z učinki krutega in učinkovitega svetovnega kapitalizma (ustvarjanje dobička, nezaposlenost, podplačanost, prekarnost, nova revščina, človek kot podredni pojem ekonomije) ter potrošniške družbe, ki ustvarja navidezne potrebe ljudi, pri čemer ji dobro služita reklamiranje in manipuliranje s čustvi kupcev.
2
Raziskava Eurobarometra, ki je bila povzeta v Dnevniku (24. 2. 2015), kaže, da smo Slovenci zadovoljni s svojim življenjem (81 %), vendar smo bistveno bolj kot do lastnega zadovoljstva s svojim življenjem kritični do situacije v državi (gospodarstvo, brezposelnost …), saj jih skoraj 60 % meni, da ne gremo v pravo smer. Na drugi strani ista raziskava prikazuje drugačno sliko: opisuje, da je vedno več revščine v Sloveniji in po svetu ter da 16 % prebivalstva EU živi pod pragom revščine; mnogi pa se spoprijemajo z resnimi ovirami pri zaposlovanju, izobraževanju, zdravju, reševanju stanovanjskega problema ter dostopu do socialnih in finančnih storitev (Standardni Eurobarometer 88).
Čeprav stanje v družbi in ekonomska situacija vplivata na prezadolženost posameznikov in njihovih družin ter se odslikavata tudi v njihovem duševnem in fizičnem zdravju, pa to ni vedno edini razlog za prezadolženost. V veliki meri tudi osebne stiske in prelomni življenjski dogodki (smrt, ločitev, bolezen, neurejeni družinski odnosi, izguba zaposlitve, zasvojenosti …) vplivajo na prezadolženost. Mnogi namreč pod težo osebnih stisk in zaradi nezmožnosti reševanja le-teh, nemalokrat zapadejo v dolgove. Posledice tega vplivajo na vse člane družine.
Mehanizmi pomoči, ki so na voljo (kratkoročni in dolgoročni krediti, nepovratna sredstva itd.) so omejeni in dostopni vse manjši skupini ljudi, ki si jih lahko privošči le, če razpolaga z več kot minimalnim dohodkom. Vse več je tudi dovoljenih »legalnih zlorab« in prevar, ki jih povzročajo bodisi posamezniki bodisi podjetja. Ti na »legalne«
načine omogočajo izposojo in pridobivanje finančnih sredstev ter brez obotavljanja ponujajo svoje storitve tudi tistim z minimalnimi dohodki in tistim v stiski, ki tudi zaradi nepoznavanja področja financ postanejo žrtve tovrstnih ponudnikov.
V zahodnoevropskih državah za svetovanje in spremljanje prezadolženih poskrbijo tako država, trg kot civilnodružbene organizacije. Slovenska država je vprašanje razširjenosti tega pojava in njegovih posledic prepoznala šele nedavno in poskrbela za nekaj dodatnih ukrepov pomoči prezadolženim (npr. odpis dolgov pod določenimi pogoji). Država svojo pomoč omejuje na razne oblike finančne pomoči za poplačilo osnovnih stroškov (Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev), pri čemer so te storitve nemalokrat v zasebnih rokah, država pa njihovega ravnanja ne nadzoruje.
Strokovnjaki Inštituta Prelomi so se prvi v Sloveniji pričeli ukvarjati z vprašanjem reševanja posameznikov in družin iz kroga prezadolženosti na področju socialnega varstva. Razvili so model ugotavljanja stanja in nudenja pomoči. Preučevanje življenjskih zgodb prezadolženih v empiričnem delu te naloge, ki na Inštitutu Prelomi iščejo pomoč, bo osvetlilo osebne in nekatere zunanje - družbene dejavnike prezadolženosti.
3
2. Opredelitev, značilnosti, nastanek in reševanje prezadolženosti
2.1 Opredelitev konceptov dolga, zadolženosti in spirale prezadolženosti
Ekonomska razmerja so del družbe in kulture. Dolgove so poznali v zgodovini tako, kot jih poznamo danes. Dolgovi so bili v zgodovini pogosti, tudi do take mere, da je zgodovina dolžniških zaporov, kjer so se znašli tisti, ki so bili nezmožni dolgove odplačati, postala celo pomemben del evropske družbene zgodovine.
V tem poglavju so predstavljeni nekateri pojmi, ki jih srečujemo v tej nalogi. To so predvsem osebni dolg, zadolženost in prezadolženost ali spirala prezadolženosti.
Pod besedo dolg je v Slovenskem slovarju knjižnega jezika (SSKJ, 1997, str. 154) navedeno: »kar mora kdo vrniti, poravnati, zlasti v denarju.« V angleškem slovarju knjižnega jezika najdemo podobno definicijo dolga kot samostalnika: »1 vsota denarja, ki ga je potrebno vrniti, 2 zadolženost, 3 hvaležnost za uslugo oz. pomoč« (Oxford Advance Learner´s Dictionary of Current English, 2010, str. 390).
Osebni dolg je katera koli finančna obveznost, ki si jo naloži posameznik ali gospodinjstvo v nasprotju z dolgom podjetja, občine ali države. Osebni dolg lahko imenujemo tudi porabniški dolg (angl. »consumer debt«). Nastane z nakupom blaga ali s konzumiranjem storitev. Dolgovi so lahko s poroštvom ali brez njega. Slednji nastanejo zgolj na obljubi, da bodo poplačani. Najpogostejši dolgovi so: potrošniški kredit, kreditne kartice, hipoteka, študijski krediti, leasing za nakup avtomobila itd. Dolg ni zmeraj slab. Določena višina osebnega dolga je potrebna ob večjih nakupih.
Zakon o finančnem poslovanju in postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v svojem 14. členu govori o insolventnosti (plačilni nesposobnosti). Insolventnost opredeli kot položaj, ki nastane, če dolžnik »v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (trajnejša nelikvidnost), ali če postane dolgoročno plačilno nesposoben«.
»Dolžnik je trajneje nelikviden:
- če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegove plače, nadomestil ali drugih prejemkov, ki jih prejema redno v obdobjih, ki niso daljša od dveh mesecev;
- če je nezaposlen in ne prejema nobenih drugih rednih prejemkov ter za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presega 1.000 eurov;
- dolžnik je postal dolgoročno plačilno nesposoben (prezadolžen): če je vrednost njegovega premoženja manjša od vsote njegovih obveznosti.«
V nekaterih evropskih državah je prezadolženost z zakonom opredeljena kot »očitna nezmožnost poštenega dolžnika, da odplačuje celoto svojih osebnih nepoklicnih dolgov do določenega roka. Gre za nezmožnost poštene fizične osebe, da odplačuje dolgove«. Drugače povedano, gre za ekonomsko in finančno situacijo, za katero je značilna trajna preobremenjenost osebe v primerjavi z viri, s katerimi razpolaga, kar jo potisne v nadaljnje dolgove, zato pa njeno situacijo še poslabša. Obravnava prezadolženosti se dopolnjuje in je bil določen postopek, s katerim se vrši likvidacija
4
oziroma rubež dolžnikove posesti. Gre za »proces osebne ponovne postavitve na noge«, proces, ki je bil uveden na temelju civilnega (osebnega) stečaja.
Enotne definicije prezadolženosti ni. Povzemamo opredelitve nekaterih evropskih držav (Ferk, 2007, str. 26):
- »prezadolženost pomeni neravnotežje med dohodki in izdatki, ki se pojavi, ko izdatki presežejo prihodke, tega primanjkljaja pa ni mogoče nadomestiti (Irska);
- prezadolženost pomeni, da se posameznik spopada z rastočim dolgom oziroma mnogokratnimi dolgovi, ki jih zelo težko poravnava, kar na koncu privede do osebnega stečaja (Združeno kraljestvo);
- prezadolženi ljudje so tisti, ki imajo zapadla plačila iz potrošniških ali hipotekarnih posojil (Belgija);
- prezadolženost se pojavi, če mesečni obrok dolga presega 30 % neto dohodka, ki ga ima gospodinjstvo na voljo (Francija);
- prezadolženost je nezmožnost odplačil obveznosti, ki vodi k ekonomski in psihosocialni destabilizaciji dolžnikov (Nemčija) …«.
Če dolžnik razpolaga z verjetno zmožnostjo odplačevanja dolgov, velja vzpostaviti osebni načrt odplačevanja, kajti njegova situacija je takšna, da je popravljiva. Če pa dolžnik te verjetne zmožnosti odplačevanja dolgov dlje časa ali trajno nima, potem pride v poštev osebni stečaj.
Ljudje danes zaradi nizkih obrestnih mer in želje po povečanju premoženja prepogosto nepremišljeno dvigujejo kredite. Posledično se lahko hitro znajdejo v začaranih krogih dolgov oziroma spirali prezadolženosti (Official Journal of the European Union, 2012) Spirala prezadolženosti je stanje, iz katerega se pride le z velikim naporom, največkrat začasno. Če nekdo živi v družbi, ki je osredotočena na porabo, pod vplivom nenehnih zvokov in podob reklam, je bolj ranljiv in hitreje lahko zdrkne v spiralo prezadolženosti.
Če posameznika pri porabi vodijo njegove lastne vrednote, ima več možnosti, za izhod iz spirale prezadolženosti. Vse je odvisno od vrednot. Družbeni vpliv na finančne usmeritve in porabo prebivalcev je močan.
Spirala prezadolženosti se oblikuje po korakih oziroma ima oblikovanje več faz (Code de la consommation, 2018, člen L330-1): (1) Začetna faza, ko oseba poseže v prihranke in se spusti v iracionalne nakupe na kredit, četudi je do tedaj uspela zadržati proračun v ravnotežju. (2) Faza pospešitve, ko se znajde v deficitu; zamuja s plačili, veča število nakupov na kredit, poplača zgolj manjše zneske in ne razpolaga z gotovino. V tej fazi se ljudje po pomoč obrnejo na ustanove in organizacije, kot je npr.
Karitas, Rdeči križ, Zveza prijateljev mladine, Centri za socialno delo itd.. (3) Kritična faza je tista, v kateri človek živi od kreditov za poplačilo kreditov, od neplačanega limita na bančnem računu, sredi terjatev, rubeža in včasih prekrškov proti zakonu. Ljudje, ki so se dotaknili dna, se podajo na dolgo pot uravnoteženja proračuna. Številnim sicer uspe vplivati na svoj slog življenja, znebiti se kreditnih kartic in končno redno odplačevati dolgove. Nekaterim celo uspe razumno načrtovati finance in živeti v skladu s proračunom. Toda številni znova zapadejo v dolgove oziroma spiralo zadolženosti.
2.2 Kapitalizem in ustvarjanje prezadolženega človeka
Beseda kapitalizem se pojavi šele v začetku 19. stoletja. Označuje vrsto organiziranosti ekonomskih dejavnosti, hkrati pa beseda dobro služi vsem, ki zavračajo
5
ta ali oni vidik sodobnega sveta. Pojem kapitalizma je že v 19. stoletju pridobil negativne konotacije, ki se jih danes ni moč zlahka znebiti.
V času od leta 1994 pa do leta 2003, pravi Luc Boltanski (2007, str. IX) v predgovoru k delu The New Spirit of Capitalism, se besede kapitalizem v zahodnih državah ni več omenjalo. Izjema so bili le nekateri marksisti. Beseda je nenadoma izginila iz besedišča politikov, sindikalistov, pisateljev in novinarjev pa tudi raziskovalcev na področju družbenih ved. Celo v okoljskih razpravah kapitalizem ni bil več omenjen, četudi naj bi uničevanje naravnih virov bilo trdno povezano »z močjo kapitala« in s pehanjem za dobičkom. Žižek (2007) je kot največji dosežek kapitalizma izpostavil dejstvo, da je izraz v zadnjih 30 letih skoraj popolnoma izginil in ga ne najdemo ne v političnih debatah, ne v množičnih medijih in niti ne na fakultetah. Ameriški avtorji so sicer še uporabljali izraz kapitalizem, kajti v njihovi intelektualni in politični kulturi je bil izraz vendarle manj povezan s komunizmom, sociologi starega sveta pa so na izraz preprosto pozabili.
Beseda kapitalizem označuje več vrst realnosti: ekonomsko, politično in kulturno.
(1) Z ekonomskega vidika gledano beseda pomeni, da si zasebniki prisvojijo proizvodna sredstva. Prisvajanje ima za posledico razlikovanje med tistimi, ki kapital posedujejo, in tistimi, ki delajo.
Sile nasprotne kapitalizmu poskušajo zabrisati to delitev tako, da delavci posamezne proizvodne enote postanejo kolektivni lastniki svojega kapitala, ali pa tako, da se na državo prenese lastništvo kapitala posamezne države, kar smo poznali tudi v nekdanji federativni Jugoslaviji.
(2) Kapitalizem lahko razumemo tudi kot tržno gospodarstvo, kjer se na reguliranem trgu srečujejo proizvajalci in porabniki, tam pa si med seboj izmenjujejo in delijo blago in storitve. Takšno srečevanje na trgu zahteva veliko pogajanj, iz česar izhaja cena blaga ali storitve. Cena pojasni, koliko je posamezno blago relativno redko ali kako relativno redka je posamezna storitev. To ekonomskim akterjem omogoča, da se odločijo za nakup, prodajo, investiranje, varčevanje, vse to skupaj pa pripomore k učinkovitosti celotnega ekonomskega sistema.
Protikapitalistične sile ponujajo politično planiranje gospodarstva, ki je v rokah odgovorne oblasti.
(3) Kapitalizem je lahko tudi ekonomski sistem, katerega nosilci so kapitalisti in podjetniki ali industrialci, danes v času globalizacije pa so to vse pogosteje multinacionalke. Podjetnik je družbeni akter, ki povezuje kapital, delo, surovine, stroje, računalniško opremo, patente itd., in tako lahko ponudi blago ali storitev, ki ustreza potrebam na trgu. Nagrada za takšno povezovanje je dobiček. Ker gre za profitno podvzetje, se nemudoma pojavijo še druga nova podvzetja, s katerimi konkurenti, dokler je le mogoče, poskušajo ustvarjati dobiček. Ko to ni več mogoče, navadno gredo v stečaj, a dobiček je moč znova ustvariti zgolj zahvaljujoč zmeraj novim podvzetjem, razen v primeru, da konkurenti, ponudniki blaga in storitev uspejo zajeziti, omejiti prihod novih konkurentov na trg.
6
(4) Naslednja oblika kapitalizma sodobnega sveta označuje civilizacijo, ki si je zadala kot prednostni cilj neskončno večanje proizvodnje in porabe blaga in storitev. Takšno nenehno večanje je mogoče zaradi silovitega napredka znanosti in tehnike, s čimer se povečuje učinkovitost proizvodnega sistema. Blago in storitve tedaj zgubljajo ceno, vse več je porabnikov, ki so čedalje bolj zahtevni in čedalje manj zadovoljni.
Protikapitalistične sile so prepričane, da civilizacija, ki v središče postavlja ekonomijo, ne ustreza resničnim potrebam človeka. Zagovorniki teh sil ljudem predlagajo, da naj se vrnejo k vrednejšim in plemenitejšim vrednotam, kot so religiozne, etične ter politične vrednote dejavnega državljanstva ter estetske vrednote.
Za razumevanje ekonomskih in družbenih sprememb ni več dovolj poznavanje tradicionalne politične ekonomije, ki se je rodila z Adamom Smithom. Ta nam ne pomaga razumeti realnosti, ki danes nastaja pred našimi očmi; ne pomaga nam razumeti današnjega nastajanja in značilnosti vrednosti, bogastva ali zapletenosti globalnega gospodarstva; ne pomaga nam obravnavati današnjih okoljskih in družbenih vprašanj, ker pripadajo preteklosti in preteklim oblikam kapitalizma (kapitalizem se ni razvijal linearno, zaporedno od trgovskega kapitalizma preko industrijskega do finančnega kapitalizma) in današnjim oblikam (odgovorni kapitalizem – država s povečanim socialnim sistemom skrbi za brezposelne in osebe z nižjimi prihodki; sistem davkov, kjer višji kot so dohodki, več plačaš državi; večina podjetij bi bilo v zasebni lastnini, izjema bi bila področja socialnega varstva, zdravstva, izobraževanja in javnega transporta; država bi regulirala monopole in zaščito delavcev – opisano je podobno konceptu socialnega tržnega gospodarstva (angl. »social market economy), napredujoči kapitalizem – družba, kjer je kapitalizem zakoreninjen in je sprejeta »mat pozicija« in malo političnega aktivizma (le nekaj socialnih ugodnosti), saj se vse vrti okoli potrošništva; državni kapitalizem – velike industrije vplivajo na rast in razvoj ekonomskega trga, izbirajo in vlagajo v posamezne trge preko investicij v transport, komunikacijo, vire energije – vse je podobno kot v socializmu, le da tam ni bilo prostora za osebne želje; popularni kapitalizem – vsi vključeni imajo korist od ekonomskega napredka in rasti, kar nakazuje na redistribucijo premoženja in dober socialni sistem. Opisan sistem bi tudi imel več nadzora nad finančnim sektorjem, ki danes prepogosto preveč tvega ter povzroča neenakost; Tipi kapitalizma, 2017). Poleg omenjenih poznamo še (ne)monopolni kapitalizem, turbo kapitalizem ali neoliberalizem itd.
Zgodovina kapitalizma se ne prične z industrijsko dobo, ampak zametke najdemo že v fevdalizmu (fevdalno podložništvo → kapitalistično podložništvo; razlastitev lastnine oz. zemlje kmeta, kar je omogočilo akumulacijo kapitala), ki naj bi se je po različnih teorijah razvil med 16. in 17 stoletju na področjih Nizozemske in Velike Britanije. Velike količine kapitala so države akumulirale z nasiljem; in nasilje je temelj za nastanek kapitalizma – osvajanja in plenitev Vzhodne Indije, zasužnjevanje in zakopavanje domačinov v rudnike, razlastitev revežev, odkritje ozemelj današnje Amerike, ki so bila bogata z zlatom in s srebrom, divja lovišča v Afriki itd. so temelji, zaradi katerih najdemo danes kapitalizem v vseh porah našega življenja (Marx, 1986). Wallerstein (1999) k omenjenim temeljem dodaja še druge grozote (surova iztrebljanja, kolonialistična osvajanja in druge tehnološke grozote prejšnjega stoletja, ki jim ni videti konca in predstavljajo nujen del političnega aparata). Preobrazba kapitalizma skozi desetletja nam omogoča boljše razumevanje trenutnega stanja, ki postaja vse bolj
7
nevzdržno (povečevanje neenakosti in drugih socialnih in zdravstvenih težav, težave v odnosih, saj se izgublja pomen človeka in narave).
Po drugi svetovni vojni in vse do 80-ih let prejšnjega stoletja je bil čas t.i. kontroliranega kapitalizma. Od 80. let dalje govorimo o nereguliranem ali turbo kapitalizmu (Luttwak, 1999). Neoliberalni ideal je trg, ki se sam regulira, naj bi vodil tudi ljudi in njihovo razumsko pridobivanje in ustvarjanje bogastva - to misel ekonomisti ponavljajo že od 18. stoletja dalje. To je v nasprotju z merkantilizmom vladarjev, ki so si prizadevali, da bi si nakopičili velike količine zlata v vojne namene in bi imeli domala popoln nadzor na ekonomijo. Tradicionalna liberalca, kot sta Adam Smith in David Ricardo, sta slavila svobodni trg in politiko »laissez faire«. Danes je noliberalizem zakoreninjen v načelih svobodne tržne ekonomije. Prinaša nove načine menedžmenta pa tudi tako imenovano »privatizacijo sveta«. Postavljajo se vprašanja: ali neoliberalizem pomeni politiko »laisssez - faire« ali napoveduje novo močno državo, ki naj bi urejala konkurenco; ali je trg dovolj dobra regulirajoča sila, če ima moč in če lahko širi svobodo? Nedavna kriza je pokazala, da ni zmeraj tako; in da trg sam lahko uide izpod nadzora (Lazzarato, Jordan, 2012; Deleuze, Guattari, 2009).
Turbo kapitalizem ali neoliberalizem daje velikim korporacijam večji in bolj avtonomen nadzor nad njihovim delovanjem, posledično pa slabi nadzor učinkovitih sindikatov, zmanjšuje vpliv državnih predpisov pri omejitvah pri prihodnjih investicijah, carinskih ovirah, izsili nižja plačila davkov in taks na višje zaslužke, osvobaja se odgovornosti za skrb zaposlenih, njihovo dobrobit in celotno skupnost - vse to z namenom in obljubo po dinamični, rastoči ekonomiji, ki bo prinesla še več bogastva in blaginje - prosti trg (enostavno zaposliti in še lažje odpustiti delavca, minimalne zahteve po nadzoru nad delovnimi pogoji). Dejstvo pa je, da prihaja do vse večje razlike oziroma prepada med izredno bogatim deležem posameznikov ter veliko večino preostalih. Primer opisanega kapitalizma oz. (nesocialne) politike najdemo v ZDA (pravni sistem omogoča t.i.
»American Calvinism«) in Veliki Britaniji, ki pa se zadnje čase širi tudi v Evropo in Azijo.
Opisan kapitalizem in njegova finančna deregulacija sta pomembna dejavnika, ki sta omogočila ekonomsko kreditno krizo, ki je izbruhnila leta 2008. V primeru nadaljevanja omenjena finančnega sistema, lahko čez dve leti pričakujemo novo ekonomsko krizo.
V poznih devetdesetih letih je neoliberalizem postal prevladujoča ekonomska paradigma tudi v nekdanjem komunističnem bloku in drugod po svetu, toda kaj kmalu se je pokazal kot neuspešna doktrina in praksa s pojavom finančne katastrofe, kakršne svet dotlej ni poznal vse od krize od 1930 leta dalje. Evropska unija danes sprejema vse več zakonov in različna pravna sredstva, ki omogočajo, da npr. banke prodajo kredite, da lahko ob neplačevanju takoj vložimo izvršbo itd.), kar kaže na krizo legitimnosti kapitalizma in daje politične odgovore na današnje stanje. Sredi neoliberalizma se torej spreminja položaj in vpliv države, veča se regulirajoča moč, ki predstavlja vse več izzivov in zadolževanja. Danes se zadolžujemo vsi: podjetja, občine, regije, države in tudi posamezniki. Ti se včasih zadolžujejo do takšne mere, da se znajdejo v spirali prezadolženosti, iz katere naj bi jim pomagali s svetovanjem, z vodenjem, izvedbo osebnega stečaja, iskanjem celostnih individualiziranih poti (Deleuze, Guattari, 2009).
Razmerja med dolžniki in upniki krepijo mehanizme izkoriščanja in nadzorovanja. Do obeh pojavov prihaja na vseh ravneh družbe, saj danes ni več prave razlike med zaposlenimi in nezaposlenimi, med porabniki in proizvajalci, upokojenimi in prejemniki
8
denarne socialne pomoči. V praksi to pomeni, da tisti, ki imajo veliko, kapital dela za njih, zato imajo še več. Današnjo sliko v Ameriki predstavljajo posamezniki, ki kljub dvema službama komaj shajajo. V Sloveniji je skoraj polovica zaposlenih, ki prejemajo minimalno plačo - nastajanje novega revnega razreda - ki komaj pokrije osnovne življenjske potrebe (Pirnat, 2015). V kolikor se sistem ne bo spremenil, bodo ljudje zaradi prenizkega družinskega proračuna še bolj prisiljeni omejevati nakupe na najnujnejše (zmanjšuje se povpraševanje in posledično produkcija – zapiranje nepotrebnih trgovin). Opisano sili posameznika v kredit in ustvarja neenakost: razmerje med upnikom in dolžnikom je tako posledica razmerja moči med tistimi, ki kapital posedujejo, in tistimi, ki kapitala nimajo. Zgodovina kapitalizma kaže na to, kako so se v zgodovini poglabljale razlike med razvitimi in nerazvitimi območji, kako so se vršili pritiski na delavce in delavski razred, čemur je sledil intenziven razmah delavskega gibanja. To so samo nekatere izmed značilnosti pa tudi simptomi kapitalizma (Goričar, 1959).
Naš čas nedvomno ni čas tranzicije k socializmu. Če obstaja tranzicija - in trdim, da obstaja, potem je to tranzicija, ki vodi k novi obliki kapitalizma, čeprav bi bilo po mojem mnenju nujno potrebno najti novo pot in ne nadgrajevati obstoječega kapitalizma.
Danes je vedno bolj razširjen pojem kognitivni kapitalizem, kjer imajo v modernih ekonomijah proizvodni kapital, blago in storitve vse pogosteje kognitivno vsebino (zbiranje znanja in vednosti, obdelovanje podatkov, širjenje znanja). Njihov značaj je nesnoven. Toda to blago in storitve imajo neke posebnosti glede stroškov, računovodstva, lastništva, tveganja. Zaradi tega je to blago težko obravnavati kot blago. Institucije, kot so borza, delniška družba, novi računovodski standardi so se razvili, da bi obvladali kratkoročno finančno učinkovitost in prakso, ki podjetja destabilizira (Moulier Boutang idr., 2008).
Dejstva so: kapital postaja močnejši od socialne note in posledično je vedno več različnih vrst neenakosti (tudi razredna); neoliberalizem postajal brutalnejši; danes v zagovor interesov manjšine odloča peščica funkcionarjev in mednarodnih ustanov (npr. Mednarodni denarni sklad, Evropska centralna banka, Evropska unija in nekaj politikov); izgublja se politična moč in posledično možnost odločanja ... Kljub temu da je neoliberalni politični program ustvaril krize zadnjih let, še vedno ni nujnih drastičnih sprememb, ki bi onemogočile že napovedane nove krize čez nekaj let. Sistem še vedno sloni na posojilih in ideji o vedno večji rasti. V tej nalogi me zanima zadolženost posameznika, četudi vem, da je na ravni skupnosti prav zaradi dolga prišlo do spremenjenih razmerij med delom, družbo in politiko, katerih žrtve so tudi prezadolženi. Zdi se, da je dolg postal nič manj kot temelj družbenega življenja (Lazzarato, 2012, str. 13).
2.3 Pomen tehnoloških sprememb za delo posameznika
Bruto družbeni proizvod se upočasnjuje po celem svetu, kar se odraža predvsem pri (ne)zaposlenosti milenijske generacije. Sto najbogatejših ljudi ima toliko bogastva kot 3,5 milijarde najrevnejših ljudi oz. polovico prebivalcev Zemlje in samo te dve dejstvi kličeta po novem ekonomskem načrtu meni Rifkin (2016).
V preteklosti smo imeli že dve industrijski revoluciji in danes smo priča tretji. Vsaka industrijska revolucija sloni na treh tehnoloških napredkih, in sicer na področju komunikacije, virov energije in načinih transporta, kar spodbuja logistiko ekonomije.
9
Prvo industrijsko revolucijo so tako spodbudili nov in hitrejši način tiskanja (angl.
»steem powered printing«) in telegrafski sistem (angl. »telegraph systems«), ki sta spremenila način komunikacije; iznajdba parnega stroja, kasneje pa parne lokomotive in tudi poceni premoga; to so najpomembnejši tehnološki napredki, ki so sprožili revolucijo v 18. stoletju. V začetku 20. stoletja se je v ZDA pričela druga industrijska revolucija s postavitvijo komunikacijske mreže – telefon; kasneje pa še z radiem in televizijo. Poceni nafta iz Teksasa, iznajdba motorja z notranjim izgorevanjem in prvi avtomobili za množično prodajo – Henry Ford pa so spodbudili tretjo industrijsko revolucijo (prav tam).
Tretja industrijska revolucija je še vedno pred vrati in zadnjih 15 let spremljamo sončni zahod druge revolucije (centralni sistem komunikacije, fosilna energija in jedrska energija, izboljšani motor z notranjim izgorevanjem, hibridni motorji, električni motorji).
Njene posledice danes čutimo na skoraj vseh področjih življenja. Ko je leta 2008 cena sodčka nafte prekoračila 147 $, se je zgodila finančna kriza. Mnogi ne vedo, da je vse odvisno od goriv – gnojila, pesticidi, materiali za gradbeništvo, zdravstveni produkti, sintetična vlakna, elektrika, ogrevanje, razsvetljava. Ko gre cena nafte gor, se vse našteto podraži. Opisan sistem deluje že skoraj 100 let (na začetku je bil izkoristek 3
%) in njegov izkoristek na Japonskem je danes okrog 20 % (trenutno najboljši primer;
prav tam).
Jeremy Rifkin (Rifkin, 2016) vidi tretjo industrijsko revolucijo v novi platformi, saj postaja stara preveč neučinkovita oziroma neizkoriščena (iščemo možnost, kako z minimalnim vložkom dobiti največ): super internet (GPS, popolna pokritost, hitra komunikacija, avtopiloti, transport in pridobivanje elektrike iz obnovljivih virov). Z vgradnjo čipov v vse naprave (področja kmetijstva, tovarne, pametni dom, vozila …) bi dobili potrebne podatke, kako bolj efektivno porabiti energijo, hitreje transportirati itd.
– ustvarili bi zunanje globalne možgane (super računalnik), ki bi bil sposoben predelati vse pridobljene informacije. Na ta način bi bili vsi povezani in se rešili vseh posrednikov ter postali velika družina. Na tej točki Rifkin opozarja na korporacije, vlade, medije, ki bi lahko podatke porabili za svoje cilje = odpira se vprašanje varovanja osebnih podatkov, internetnega kriminala, terorizma, »dark web« itd. Rifkin vidi skupno prihodnost v »sharing« skupni ekonomiji - danes ima vsak dostop do podatkov. Tako lahko majhna podjetja skupaj z analitikom preučijo podatke, ustvarijo aplikacijo, ki jih pomaga povečati »aggregate efficiency« - manj vložimo in več dobimo, ker zmanjšamo mejne stroške (angl. »marginal costs«). Ob tem avtor napoveduje, da bosta do leta 2050 kapitalizem in skupna ekonomija delovala vzajemno: današnji telefoni so bolj sposobni od sistemov, ki je poslal človeka na Luno; mladi brezplačno delijo informacije in ustvarjajo kot odprti viri (angl. »open source«) preko blogov, Youtuba in drugih kanalov kot je Wikipedija; priča smo padcu glasbene industrije, časopisi in revije se ukinjajo, TV, knjige in založništvo so se preoblikovali; milijoni so začeli skrbeti za svojo energijo, Uber itd. so samo nekatere smernice, ki potrjujejo njegove napovedi. Dejstvo je, da tehnologija iz dneva v dan eksponentno napreduje. Spremenilo se je vse: od tega, kako se »pogovarjamo« s prijatelji in sorodniki, do tega, kako nakupujemo in kje ter, kako delamo. Spremenil se je transport, postal je hitrejši in učinkovitejši. Pretok ljudi, blaga, storitev in kapitala v svetu vodi v globalizacijo gospodarstva. Zaradi tehnoloških sprememb drugače komuniciramo z vlado, dobavitelji storitev itd. Vse te spremembe so spremenile povpraševanje po spretnostih.
10
V 21. stoletju se spreminjajo ekonomije pa tudi ljudje. Večina preprostih nalog v sektorju storitev in industrije se avtomatizira. Rutinske, kognitivne in obrtniške spretnosti upadajo, medtem ko se potrebe po višjih spretnostih, potrebnih za obdelavo informacij večajo. Potrebni sta večja pismenost in numeričnost in potrebne so zmožnosti za reševanje problemov pa tudi obče spretnosti za medsebojno sporazumevanje, vodenje samega sebe in potrebna je zmožnost učenja. Vse te zahteve se postavljajo pred vse zaposlene, saj se trg dela hitro spreminja. Visoka stopnja nezaposlenosti se tako pojavlja tam, kjer primanjkuje znanja in spretnosti (Piketty, 2015). Spretnosti, ki se ne uporabljajo, zastarijo. Strategija Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) temelji na treh stebrih: na razvoju ustreznih spretnosti, aktiviranju obstoječih spretnosti, uporabi in krepitvi spretnosti (OECD, 2018).
OECD (2012) opredeli spretnosti oziroma kompetence kot skupek znanj, značilnosti in zmožnosti, ki se nanašajo na kognitivno, tehnično in socialno-čustveno področje. Le- te omogočajo posamezniku uspešnejše in doslednejše izvajanje nalog, obenem pa prispevajo k bolj uspešni in tolerantni družbi.
Višja raven spretnosti povečuje raven produktivnosti, zaposlovanja, prihodkov;
omogoča lažje vključevanje v družbo, dejavnejše in bolj zdravo življenje (pomanjkanje le-teh lahko vodi v duševne težave, marginalizacijo in družbene napetosti). Tehnološke spremembe in napredek silijo srednje kot tudi višje kvalificirane posameznike k dopolnjevanju obstoječega znanja oz. v vseživljenjsko učenje, ki postaja ena najpomembnejših vrednot v 21. stoletju, saj prilagojeni posamezniki najlažje premagujejo vse življenjske izzive in vprašanja ter postajajo temelj za blaginjo in gospodarski uspeh družbe, ki nujno potrebuje usklajeno medresorsko sodelovanje – usklajen in uravnotežen razvoj spretnosti glede na potrebe trga zagotavljajo najboljše pogoje za posameznike in njihov razvoj kompetenc. Slovenija je v zadnjih letih vpeljala različne strategije in usmeritve/smernice, ki bi pomagale izboljšati standard življenja v Sloveniji: Nacionalni program visokega šolstva 2011-2020; Raziskovalna in inovacijska strategija 2011-2020; Strategija pametne specializacije – S 4; Digitalna Slovenija - DSI 2020, Bela knjiga o pokojninah itd. (Strategija spretnosti OECD, 2017).
Sprašujem se, kako je z naštetimi spretnostmi pri tistih, ki jih je življenjska pot pripeljala v stanje prezadolženosti? Njihova zmožnost za uspešno reševanje problemov je zmanjšana ali zaradi različnih vzrokov ni dovolj razvita. Trpi tudi numeričnost, ali vsaj zdi se tako, ker ne obvladujejo razmerja med odhodki in prihodki. Tudi spretnost vodenja samega sebe nemalokrat popusti ali ni dovolj razvita. Ker se upirajo spremembam, vztrajajo pri neustreznem vedenju, so navadno manj učljivi. Seveda pa za nastanek in obstoj prezadolženosti niso odgovorne le neobstoječe ali okrnjene spretnosti. K temu pripomore tudi stanje družbe. V svetu, kjer vladajo prožnost, mobilnost, mrežna organizacija, se pojavlja zanimanje za preučevanje mehanizmov, ki težijo k uvajanju novih oblik varnosti in pravičnosti. O teh mehanizmih so pričeli razpravljati pravniki in ekonomisti in drugi že v drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja (Boltanski, Chiapello, 2007, str. XV).
Jeremy Rifkin za prihodnost napoveduje napredek na treh pomembnih področjih:
avtomobilizem, gradbeništvo in umetna pridelava govejega mesa. Poleg tega meni, da imamo potrebno tehnologijo, da se zgodi naslednja industrijska revolucija, vendar mora prej priti do miselnega preskoka v glavah – mladi danes drugače razumejo
11
svobodo, moč in skupnost – potrebno je preseči individualistični pogled, se povezati med seboj (vse velike industrije) in začeti delati za skupno dobro v novi, evolucijski obliki (Rifkin, 2016).
2.4 Kredit, vzpostavljanje dolžniško-upniškega razmerja in drugih razmerij Vprašanje kredita preučujejo različne vede (Finn, 2003, str. 4-11): ekonomija, sociologija, zgodovina in antropologija. Razmerje, ki se ustvari med upnikom in dolžnikom, ni predmet marksističnih ekonomskih teorij, zato ni nenavadno, da je izvor vedenja pri mnogih piscih antropologija in predvsem razprava Marcela Maussa o daru (Mauss, 2002).
Dolg je namreč predvsem družbeno razmerje, v katerega vstopajo posamezniki in institucije. Kredit se uvršča med menjalniška razmerja. Gre za razmerje, kjer obstaja razlika v času, ko se izvrši transfer denarja ali blaga, in časom, ko se izvrši povratni transfer sposojenega, ki nazadnje izniči dolg (Weber, 2000). Takšno dolžniško-upniško razmerje sproža številne interakcije. Vzpostavi razmerje moči in odvisnosti, poveže osebe in institucije v zgodbo, ki ji je v svetovalnem delu s prezadolženimi osebami treba natanko prisluhniti. Pav zato, ker gre za zgodbo, je delo s slehernim posameznikom drugačno. Pri tem velja poudariti, da razlikovati kredit in dar ter povratni dar ni preprosto, kakor ni preprosto razlikovati med kreditom in dolgom. Posledično je treba sodobni bančni kredit vsekakor opisati kot trgovinski in denarni kredit ter pozabiti na dar in povratni dar. Dolg je danes izrazito denarne narave. Dolg pa ima tudi še drugačen in ne le ekonomski značaj, saj je mogoče upnika izplačati tudi na drugačne nedenarne načine. Opredelitev bančnega kredita za občane pove, da gre za odloženo menjalniško razmerje, trgovinskega in monetarnega značaja, kjer prihaja do časovnega razmaka med zauživanjem kredita (končno uživanje posameznikov), dobrine ali storitve in poravnavo dolga.
V različnih obdobjih se pojem kredita drugače konceptualizira. Kredit je lahko tudi moralno in psihološko vprašanje in temelji na zaupanju. Kredit ustvarja družbena in kulturna razmerja in igra veliko vlog v vseh družbenih plasteh.
V zgodovini so se v 18. in 19. stoletju dolžniško upniška razmerja obravnavalo kot vprašanje družbenega statusa, kasneje na temelju medsebojne pogodbe (Finn, 2003, str. 327). »Formalna in neformalna posojila, darovanje denarja in blaga, beračenje, sposojanje denarja (…) so bile in so temeljne ekonomske strategije in so del porabniške kulture« (prav tam, str. 2). Nekoč so bili dolžniki in upniki na veliko načinov povezani med seboj, ne le z gotovino. Poleg dolžniških zaporov so obstajala tudi sodišča za obravnavo majhnih dolgov, kjer so se poravnavali spori med upniki in dolžniki. Nekaj takega obstaja tudi danes v obliki mediacije (angl. »plea bargaing«).
Dolžniki in kreditodajalci so bili med seboj povezani kot prijatelji, sosedje in te mreže vzajemnega posojanja in sposojanja so spodbudile udeležene, da so poleg zakonskih določil v pogodbo vnesli tudi formulacije običajev, zavez in pričakovanj (prav tam, str.
95). Na odločitve dajalcev in jemalcev posojila ter sorodnikov so vplivale ocene družbenega statusa tistih, ki so se vpletli v ta razmerja. Nastali so modeli ekonomskega obnašanja, ki jih ni bilo moč odkriti v preprostih pogodbenih izrazih. Ko so se pojavile individualistične tržno usmerjene mentalitete, pravi Finn (2003, str. 27), se je izkazalo, da so ta razmerja daleč od tega, da bi bila brezosebna. Dolžniki sprejmejo ali zavrnejo darila, in tako je moč ugotoviti, kje sta darovalec in prejemnik v družbeni, spolni in
12
moralni hierarhiji. Če preučujemo te vidike razmerja, vidimo, da ni pravih meja med javnim in zasebnim, trgom in domom, pokaže se tudi vloga žensk v kroženju blaga. Ivy Pinchbeck (1930) trdi, da je kapitalizem sprožil žensko emancipacijo.
Na drugi strani Louise Tilly in Joan Wallach Scott (1987) opisujeta, kako se je vloga žensk spreminjala skozi stoletja: v predindustrijski dobi so ženske večino, kar so potrebovale za svoje gospodinjstvo, pridelale doma. V dobi industrijske revolucije je bila celotna družina odvisna od plače staršev in starejših otrok. Današnja potrošniška ekonomija najbolj nagovarja družino, saj jo vidi kot najboljšega potrošnika. V gospodinjstvih sta navadno zaposlena oba starša, pri čemer so ženske večinoma zaposlene v trgovinah, delajo v pisarnah oziroma opravljajo slabše plačana dela v imenu podpore družini in njenemu standardu potrošnje (ekonomska neenakost).
Zmožnost predstavitve samega sebe je bila in je bistvena pri pridobivanju kredita. Ker prodajalci niso mogli oceniti ekonomskih sredstev porabnikov, so poskušali nenehno in neuspešno razbrati vrednost dolžnikov na temelju oblačila, družinskega statusa, njihovih porabniških navad in zaznave njihovega socialnega statusa (Finn, 2003, str.
21).
Posamezna besedila, literarna in zgodovinska, obravnavajo osebni dolg kot nesrečo in dolžnike kot »nesrečneže« (prav tam, str. 28). Nesreča je lahko doletela kogar koli in tako je tudi danes. Dolžniško upniška razmerja so določala položaj udeleženih na družbeni lestvici.
Obravnavanje dolga, kot da gre za nesrečo, je upnike razbremenilo rigidnih konceptov osebnega delovanja, odgovornosti in krivde, ki jih srečujemo v povezavi z modernim ekonomskim individualizmom (prav tam, str. 128). Današnje dolžniško-upniško razmerje pa zahteva medsebojno poznavanje banke, hranilnice, posojilodajalca in dolžnika ter ekonomskih izkazov, ki so navzoči pri dajanju in pridobivanju sodobnih kreditov.
Osebni dokument je danes sredstvo, ki nadomesti medsebojno socialno prepoznavanje klientov. Osebni dokument omogoča uvajanje pravnih okvirov transakcije v času vzpostavljanja dolžniško-upniškega razmerja, kakor tudi zbiranje podatkov, birokratske postopke pri dodeljevanju kredita itd. Ta dejanja ponujajo sredstva, ki vzpostavljajo norme, informacije o ekonomskem stanju. Tako igrajo pomembno vlogo različni izkazi, kot so potrdilo o plačnih davkih, dokazilo o višini dohodka, ki ga izda delodajalec, izkaz o prejemanju pokojnine. Ti normativni izkazi so različni, ko gre za podjetja, gospodinjstva, posameznike; proces standardizacije podatkov pa je v splošni rabi (Lazarus, 2010).
V Sloveniji obstoja spletna aplikacija Moj SISBON, ki fizičnim osebam omogoča vpogled v podatke, ki so o njih zbrani v sistemu izmenjave informacij o zadolženosti fizičnih oseb - SISBON. Komitent lahko za izpis zaprosi pri članu SISBON ali pri Banki Slovenije. V ta namen mora izpolniti obrazec »Zahteva komitenta za izpis osebnih podatkov iz SISBON«, ki ga mora osebno oddati pri katerem koli članu ali Banki Slovenije. Izpis, informacije in pojasnila se komitentu zagotovijo najkasneje v 15 dneh od prejema njegove pisne zahteve s priporočeno pošto na želeni naslov. Izpis je sestavljen iz treh delov: iz matičnih podatkov, podatkov o kreditnih poslih pri članih, ki posredujejo podatke v sistem, in iz podatkov o vpogledih v posameznikove podatke.
13
SISBON je danes pokazatelj, ali je posameznik (ne)upravičen do kredita. Banke in druge institucije normirajo in depersonalizirajo konstruiranje in kroženje ekonomskih informacij. Tako je proces identifikacije utemeljen na vrsti birokratskih pripomočkov (Lazarus, 2010).
2.5 Reševanje individualne/družinske prezadolženosti v posameznih državah Prezadolženost za posameznika in družino prinaša finančne, pravne, socialne in psihične posledice. Zaradi vse večje zadolženosti posameznikov in gospodinjstev so države za razbremenitev slednjih sprejele različne ukrepe, ki jim pomagajo, da lažje najdejo izhod iz stanja prezadolženosti. Izvajalci teh ukrepov so predvsem javne službe. Z različnimi programi pomoči pa so se v reševanje prezadolženosti vključile tudi nevladne organizacije. Njihovi programi obsegajo predvsem informiranje, izobraževanje, svetovanje in konkretne oblike pomoči (npr. s paketi hrane; plačilom zapadlih položnic, v primeru izgube bivališča, z nastanitvijo v zavetiščih in začasnih bivalnih enotah …). Navedene oblike pomoči so posameznikom in družinam v pomoč, da premostijo tako finančno stisko, prezadolženost in tudi izgubo doma.
Na sistemski ravni se razmišlja, ne samo pri nas, temveč tudi v svetu, o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka.
Pri nas centri za socialno delo (CSD) pomagajo državljanom Slovenije ali tujcem z dovoljenjem za prebivanje v Sloveniji z denarnimi prejemki, kot so otroški dodatek, državna štipendija, varstveni dodatek, za družinskega pomočnika ter z rednimi denarnimi socialnimi pomočmi (cenzus za samsko osebo trenutno je 392,75 € vse do konca leta 2018 in je namenjena zadovoljevanju minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje; dodeljuje se za 1-3; 6 ali 12 mesecev ali trajno) in izredna denarna socialna pomoč (cenzus za samsko osebo trenutno je 392,75 € (za 4-člansko družino je 1.080,06 €) vse do konca leta 2018 in le-ta se lahko izplača do dvakrat letno z namenom kritja izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje in jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ni mogoče pokriti oziroma – če se posameznik ali družina znajdejo v materialni ogroženosti zaradi razlogov, na katere niso imeli vpliva – npr. nakup hladilnika, nakup kurjave itd.).
Poleg omenjenih denarnih prejemkov ima državljan Slovenije oz. tujec z dovoljenjem za bivanje in stalnim bivališčem v Sloveniji na CSD-jih na razpolago še druge možnosti pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, kot so različne subvencije (znižano plačilo vrtca, subvencija pri prehrani - dodatna subvencija malice za učence in dijake ter subvencija kosila za učence, subvencija prevozov za dijake in študente, subvencija najemnine, pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev – obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje, oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev in prispevek k plačilu družinskega pomočnika; MDDSZ).
Če želi posameznik zaprositi za kakšno od opisanih pravic, mora izpolnjeni obrazec - Vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev - poslati po pošti ali osebno oddati na pristojnem centru za socialno delo. Ob tem mora zadostiti pogojem in merilom (dohodki, ki se (ne)upoštevajo; premoženje, ki se (ne)upošteva), zahtevam ter se seznaniti z dolžnostmi (npr. v 30 dneh od prejema izredne denarne socialne pomoči, je treba slednjo porabiti in najkasneje v 45 dneh je potrebno predložiti dokazila, zakaj je bila izredna denarna socialna pomoč porabljena; vsako spremembo, kot je
14
sprememba bivališča, nova zaposlitev …; spremembe, ki vplivajo na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, je potrebno najkasneje v 8 dneh sporočiti pristojnemu CSD- ju) in sankcijami (pristojni CSD lahko zaradi neupoštevanja dolžnosti prosilca le-temu ukine pravico – npr. če posameznik ne dostavi dokazil v določenem roku o porabljeni izredni denarni socialni pomoči, mu CSD onemogoči, da v naslednjih 18 mesecih ponovno pridobi le-to).
Rdeči križ (Rdeči križ), Karitas (Karitas) in Zveza prijateljev mladine Slovenije (Zveza prijateljev mladine Slovenije) nudijo npr. pomoč s paketi hrane, oblačil in/ali s plačilom položnic.
Druge nevladne organizacije kot npr. Društvo Kralji ulice (Kralji ulice), Hčere krščanske ljubezni – usmiljenke (sestre Usmiljenke) in druga zatočišča za brezdomce pomagajo pri začasni namestiti v primeru izgube bivališča (Programi za brezdomce). Zveza potrošnikov Slovenije pomaga z informiranjem, izobraževanjem in s svetovanjem (ZPS).
Za pravno svetovanje oziroma brezplačno pravno pomoč se lahko posamezniki obrnejo preko telefona 080 1432. Projekt je omogočila Zveza prijateljev mladine v sodelovanju z odvetniki in s strokovnimi delavci. Poleg tega lahko posamezniki poiščejo odvetnike, ki sprejemajo »pro bono« primere ter neprofitni zavod Zavod za brezplačno pravno pomoč, ki stremi k uresničevanju pravice do enako dostopnega pravnega varstva za vsakogar (Zavod 1).
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je izdalo tudi informativno brošuro »Kako preprečiti deložacijo«. V zadnjih letih se vedno več tako družin kot posameznikov znajde pred deložacijo. Brošura ozavešča ljudi o njihovih pravicah in možnih poteh reševanja: vlogi za subvencijo najemnine, vlogi za izredno denarno socialno pomoč itd.. Ministrstvo ljudi spodbuja, da v primerih prezadolženosti hitro odreagirajo ter poiščejo pomoč na pristojnih Centrih za socialno delo za dodatne informacije in usmeritve (Brošura MDDSZ).
Inštitut Prelomi prezadolženim nudi celostno psihosocialno pomoč, s pomočjo katere lahko najdejo izhod iz stanja prezadolženosti (Inštitut Prelomi). V okviru tega programa deluje celosten sistem pomoči, ki posameznikom in družinam omogoča, da najdejo izhod iz stanja prezadolženosti oziroma mu slednjega pomagajo blažiti za lažje preživetje.
Trenutno najodmevnejša rešitev, ki pomaga prezadolženim presekati stanje prezadolženosti, je možnost sprožitve osebnega stečaja, ki omogoča odpust dolga posameznikom. Domala sleherna država, ki ima sodoben pravni sitem, pozna neko obliko odpusta dolga posameznikom. Osebni stečaj se razlikuje od stečaja podjetja.
Osebni stečaj je legalno deklarirana nezmožnost in zmanjšana zmožnost posameznika, da poplača dolgove upnikom. V večini primerov postopek začne bankrotirani posameznik sam v posameznih državah, a je bankrotirani deležen pomoči organizacij javnega, zasebnega ali civilnega sektorja. Osebni stečaj je legalni proces, ki dolžnika razbremeni večine dolgov in mu v prihodnje oteži najemanje kreditov. Z namenom, da se ognejo neprijetnih posledic stečaja, se lahko dolžniki poslužijo nekaterih alternativnih možnosti (Ekvall, Smiley, 2017): dolžnik ne podvzame ničesar;
15
samostojno upravljanje z lastnimi sredstvi; pogajanje z upniki; prestrukturiranje dolga;
zunaj sodne poravnave; konsolidiranje dolga; formalni predlogi upnikom ter individualni prostovoljni dogovor.
V različnih evropskih državah na področju reševanja prezadolženosti poleg že navedenih sistemskih, predvsem državnih ukrepov, ki jih izvaja tudi naša država, pomoč prezadolženim nudijo različne nevladne organizacije.
Tako v Franciji deluje organizacija UDAF (Union Départementale des Associations Familiales - slov. Regionalna zveza društev družin), ki je neposredno odvisna od UNAF (Union Nationale des Associations Familiales - slov. Nacionalne zveze društev družin).
Ta temelji na dekretu iz leta 1945. Naloga L’UDAF je, da ustvarja dialog med družinami in oblastjo, pri čemer zastopa interese družin (UDAF).
UDAF si prizadeva za boljše razumevanje pojava prezadolženosti in za sprejetje zakonov, ki bi bili družinam v pomoč. Tako podpirajo zamisel o tako imenovanem pozitivnem kreditiranju pod nadzorom Narodne banke Francije (fr. Banque de France).
Podpirajo tudi centralno vodenje neplačanih kreditov in poplačevanja kreditov. Takšna baza podatkov bi omogočila ugotavljanje stanja kreditov in njihovega števila.
Organizaciji sta mnenja, da bi to bistveno vplivalo na zmanjševanje stanja prezadolženosti (UDAF).
Pri UDAF se zavzemajo za preprečevanje iger na srečo. Ker igre na srečo v Franciji niso več pod državnim nadzorom, bi po njihovem mnenju veljalo postaviti na noge nekakšen observatorij iger, kar bi bila naloga države. Naloga takšnega observatorija bi bila, da zagotovi regulacijo iger na srečo, preprečevanje kompulzivnega igranja na srečo in kriminalnih dejanj ter omogočanje zagotavljanja transparentnosti in poštenosti transakcij. Kot predstavnica družin je L’UDAF članica Komisije za prevencijo iger na srečo (L’UDAF).
L’UDAF dejavno sodeluje pri objavi pravilnikov o uveljavljanju novega zakona na temo reforme dodeljevanja potrošniških kreditov. Reforma se nanaša predvsem na prezadolžene družine (L’UDAF).
Organizacije UDAF izvajajo poglobljeno analizo stanja prezadolženosti, o čemer poročajo oblastem. Njihova spoznanja so potem temelj za konkretne ukrepe na področju preprečevanja in reševanje prezadolženosti (UDAF).
Naloga UDAF je tudi spremljanje prezadolženih družin. Kadar imajo družine težave s prezadolženostjo, regionalna organizacija ponudi družinam pomoč kar na njihovem domu. Njihovi člani preprosto pridejo na dom, preučijo družinski proračun, vzpostavijo seznam finančnih bremen, mesečnih obrokov za poplačilo kredita, kar vodi v vzpostavitev potrebne dokumentacije - dosjeja. Dosje nato pregleda Narodna banka (Banque de France; UDAF).
Sleherna UDAF povezuje številne društvene akterje. Tako teče razprava o problematiki prezadolženosti v Franciji tako rekoč vsepovsod. Posledično nastajajo usklajene in skupne akcije, česar je v slovenskem okolju malo (Akcije UDAF).
16
V Nemčiji lahko prezadolženi na strani www.meine-schulden.de dobijo državno svetovanje. Izvaja ga organizacija Bundesarbeitsgemeinshaft Schuldnerberatung e.V.
(BAG-SB e.V.) - zvezna skupnost za svetovanje ob prezadolženosti. Gre za delovno skupnost, ki so jo ustanovili leta 1986. Nastala je iz usposabljanja za svetovanje pri prezadolženosti in raziskovanja na tem področju, katere temeljna naloga na tem področju je bila odkriti in analizirati potrebe prezadolženih. Na njihovi spletni strani lahko prezadolženi dobijo pomoč spletnega svetovalca za prezadolžene. Uporabniku so na voljo preprosta besedila, ki prezadolženim povedo, kakšne so njihove pravice in jih informirajo, kako ravnati z dolgovi. Uporabniki te strani lahko tudi dobijo svojega osebnega svetovalca, ki jim nasvete nudi tudi po telefonu (svetovanje v Nemčiji).
Prezadolženi se v Nemčiji obračajo na raziskovalni forum za svetovanje prezadolženim – civilna organizacija civile družbe – Förderverein Forum Schuldnerberatung E.V.
(https://www.forum-schuldnerberatung.de/). Ta raziskovalna organizacija - Forum za svetovanje ob prezadolženosti - je nastala leta 2002. V tej skupnosti prezadolženi lahko brezplačno med seboj izmenjajo izkušnje/informacije in mnenja. Forum ima 14.000 članov in je v bistvu največji nemško govoreči portal za prezadolžene. Člani foruma lahko sodelujejo v različnih diskusijskih forumih, kjer obravnavajo svoje probleme in svoja spoznanja z drugimi uporabniki foruma. Poleg tega obstaja še poseben forum za tiste, ki živijo sami – enočlansko gospodinjstvo – in so prezadolženi.
V tem primeru gre za internetno svetovanje. Poleg že omenjenega foruma, obstajajo še internetne strani zanimive za uporabnike, kjer lahko najdejo zanimive in uporabne informacije ter nasvete, ki se nanašajo na prezadolženost (Forum za prezadolžene v Nemčiji).
Organizacija Hoffnung schöpfen sklada CH ima namen pomagati ljudem na učinkovit in celovit način. Ko pride do prezadolženosti, pravijo, da se je potrebno stanja hitro lotiti. Hoffnung schöpfen daje podporo posameznikom, da razčistijo svoje dolgove. V primeru prezadolženosti nudi pomoč in navaja prezadolžene na samopomoč. Poleg akutne prezadolženosti se zato ta nemški sklad ukvarja tudi s socialnimi in psihičnimi življenjskimi situacijami pa tudi z njihovimi osebnimi in socialnimi resursi. Tako kot Prelomi nudijo psihosocialno svetovanje. Omogočajo, da prezadolženi najdejo pot iz svoje situacije. Gospodarsko, ekonomsko in psihično stabilizirajo, tako da se začnejo povezovati s socialnim in z delovnim okoljem, kar uporabnike/prezadolžene posledično okrepi. Ob pomoči televizije omenjena organizacija daje prezadolženim nasvete.
V Avstriji na Dunaju deluje neprofitni svetovalni center Schuldnerberatung (krovna organizacija vseh avstrijskih svetovalcev za dolg), ki nudi brezplačne nasvete posameznikom, ki živijo na Dunaju. Schuldnerberatung Wien je bil ustanovljen leta 2005 z združitvijo svetovalne službe Fonds Soziales Wien in z Združenjem za pomoč pri kreditih in sanaciji. Temeljna dejavnost njihove organizacije je pravno svetovanje, ki se nanaša na dolgove in iskanje možnosti za rešitev slednjih in informiranje javnosti ter izobraževanje različnih organizacij (Svetovalni center v Avstriji).
Raziskava iz leta 2013, ki jo je izvedel Directorate General Health and Consumers Evropske unije in je bila narejena za 28 držav EU, ugotavlja, da postaja revščina vedno bolj pereč problem za vse evropske države. Obenem izpostavlja, da bi lahko inštitucije naredile več, da ljudje ne bi prišli v stanje prezadolženosti; da v različnih državah najdemo različne tipe finančnega svetovanja (profitnih in neprofitnih organizacij); da lahko s finančnim opismenjevanjem, svetovanjem, z odgovornim in s premišljenim
17
ravnanjem z denarjem in z drugimi koraki omejimo prezadolženost. Raziskava med ugotovitvami navaja razloge za prezadolženost (makro-ekonomski faktor je eden najpomembnejši razlogov: naraščanje brezposelnosti od leta 2008, višina plač, ukinjanje oz. nižanje socialnih dodatkov; občutno nižji dohodki gospodinjstev od leta 2008; povišani stroški bivanja in življenja - najemnine in upravljalci nepremičnin, cena ogrevanja in elektrike, hrana, prevoz itd.; nezmožnost odplačevanja kreditov in nepremišljeno dvignjeni krediti; propad podjetja oz. storitve) kot tudi posledice prezadolženosti (pomanjkanje osnovnih potrebščin zaradi prezadolženosti; zaradi prezadolženosti se je poslabšalo fizično in psihično počutje; ljudje se odpovedujejo manj pomembnim stvarem, kot so družinske počitnice, večerja v restavraciji itd.; nižji standard življenja vpliva na duševno zdravje, dodaten stres, slabši odnosi znotraj družine; največja posledica prezadolženosti se vidi v nezaupanju ljudi v finančni sistem in banke).
