Rezultati in interpretacija podatkov študije primera št.1

Pri Sanji in Petru se je najprej pojavil dolg, saj sta »s pomočjo kreditov kupila in v celoti obnovila starejšo hišo na podeželju«. Ker so se njune potrebe povečale »da je hišo potrebno renovirati, izboljšati, menjati pohištvo; potrebovala sta vsak svoj avto; več let sta odhajala na počitnice v tujino; različni pripomočki za zdravje in dobro počutje so postali stalnica v njunem življenju«, so posledično sledile nove finančne obveznosti in sta se zato pričela dodatno zadolževati. »Pri drugih štirih bankah sta vzela kratkoročne kredite v višini od 2.000,00 do 5.000,00 €«. Njuni mesečni izdatki so se povečali še za 400,00 €. Ker jima tekoči prihodki (»mesečno skupaj prejemata okrog 2.800,00 € plače«) niso zadoščali za tekoče življenje in poplačilo sprotnih obveznosti, sta se poslužila »kreditnih kartic«, ki omogočajo obročno odplačilo. V nadaljevanju sta si izpolnila željo po avtomobilu z novo zadolžitvijo, in sicer sta se »za nakup avtomobilov poslužila finančnih leasingov«. Še preden sta se na novo zadolžila, sta bila insolventna, ne da bi se tega zavedala. Izpolnjevala sta predvsem svoje želje in potrebe, nista pa premislila, kaj bodo nove finančne obveznosti v prihodnje pomenile za življenje njune družine. Zaradi obremenjenosti z vsemi finančnimi izdatki so njune

48

tekoče obveznosti iz stanja dolga, ne da bi se tega v bistvu zavedala, prešle v stanje zadolženosti in končno prezadolženosti, ki ga brez dodatnih »finančnih obremenitev«, ki jih lahko imenujemo tudi nove oblike zadolževanja, ne bi bilo.

Dolg nastane, ko imamo določeno obveznost, navadno mesečno, in jo je potrebno redno izpolnjevati. Ko se zadolžimo v okviru svojih razpoložljivih finančnih sredstev in iz meseca v mesec shajamo s poplačilom dolgov ter tekočih obveznosti, govorimo o zadolženosti. Prezadolženost nastopi, ko s tekočimi prihodki nismo več zmožni poravnavati vseh svoji mesečnih obveznosti. Če se poplačila teh poslužujemo z novimi oblikami s kratkoročnimi oblikami kreditiranja (hitri krediti, kreditne kartice, leasingi …), potem to nujno vodi v stanje prezadolženosti. Takrat govorimo tudi o nastopu insolventnosti. Zaradi nezmožnosti plačevanja tekočih in zapadlih obveznosti sta Sanja in Peter iskala vedno nove finančne možnosti, da bi kolikor toliko sproti poravnavala že zapadle mesečne obveznosti.

V njunem primeru se izkaže, da pravzaprav dodatno zadolževanje ni bila ustrezna rešitev za reševanje njune prezadolženosti, čeprav se morda tega niti nista zavedala.

V opisanem primeru so vzroki, ki so ju pripeljali do prezadolženosti, uresničitev želja in zadovoljitev potreb, predvsem na strani Sanje. Ker sama ni zmogla zadovoljiti svojih želja in potreb, je v zadolženost potegnila, čeprav nehote, tudi moža, kar je posledično finančno obremenilo celotno družinsko premoženje (»Pri jemanju kredita sta šla drug drugemu za poroka, pri čemer se je banka, za poplačilo kreditnih obveznosti, zavarovala še s hipoteko na hišo.«). V njunem primeru so vzroki za prezadolženost v veliki meri torej na strani Sanje. Njena odločitev za izpolnitev vseh želja in potreb je bila individualne narave, pri čemer je za ljubi mir in da ne bi bilo konfliktov, Peter pri tem sodeloval.

Na tem mestu se postavi vprašanje: Ali finančne institucije omogočajo zadovoljevanje želja in potreb posameznika in družine v okviru njihovih zmožnosti ali se v njihove dejanske finančne zmožnosti ne poglabljajo dovolj ter jih zanima človek izključno kot sredstvo za povečevanje lastnega kapitala?

Danes bi Sanja in Peter, ker sta že predhodno zadolžena, težko pridobila kredit pri drugih bankah, saj morajo banke po novem predhodno ugotavljati solventnost posameznikov, kar jim omogoča poleg vpogleda v plačilno listo posameznika tudi spremljanje zadolženosti in obremenitev posameznika preko sistema SISBON (informacijski sistem, ki je bil vzpostavljen z namenom upravljanja s kreditnim tveganjem bank, hranilnic in drugih dajalcev kreditov za zagotovitev odgovornega kreditiranja in preprečevanja prezadolževanja posameznikov).

Po vsej verjetnosti bi danes različne banke lažje ugotovile njuno predhodno kreditno obremenjenost in posledično zavrnile odobritev novih kreditov, četudi kratkoročnih, saj jih finančno ne bi zmogla izpolnjevati glede na njuno predhodno prezadolženost. Na tem mestu se postavlja tudi vprašane, ali dodatno zadolževanje pripomore k rešitvi iz stanja dolgov ali pa gre zgolj za več ali manj enkratno premostitev že zapadlih obveznosti, ki pa hkrati predstavljajo nov dolg? Po eni strani sta Sanja in pod njenim vplivom tudi Peter zadovoljevala svoje osebne potrebe, po drugi strani jim je to omogočal sistem, pri čemer je vsak sledil svojemu cilju. Sanja in Peter sta s tem pridobila nove materialne stvari, banke in druge finančne institucije pa so na njun račun pobirale obresti in provizijo.

49

Predvsem Sanja je sledila svojim predstavam »imeti lastno hišo«, ki so postale njen življenjski cilj. Predstave iz otroštva se pogosto oblikujejo v naše življenjske cilje, ki jim bolj ali manj (ne)zavedno sledimo. Na tem mestu lahko rečemo, da so bile psihične potrebe Sanje (imeti svojo popolno hišo), podlaga za prezadolženost cele družine.

Sanji ni bilo dovolj, da je bil cilj z nakupom hiše in delne obnove dosežen, temveč je na nek način spodbudila Petra, da sta oba skupaj sledila novemu cilju, da »je hišo potrebno renovirati, izboljšati, menjati pohištvo.« Ker temu cilju nista podredila zmanjšanja oziroma odpovedi ostalim potrebam (»več let sta odhajala na počitnice v tujino, pa tudi različni pripomočki za zdravje in dobro počutje so postali stalnica v njunem življenju«), so kmalu njuni odhodki presegli prihodke.

Zdi se, da nista opazila svoje prezadolženosti in s tem posledic, dokler se ni pojavil problem, »da kljub mesečnim skupnim prihodkom okrog 2.800,00 €, Sanja ni več zmogla poravnati tekočih obveznosti«.

Ker Sanja Petru ni povedala za navedeno stanje »in je po svoje reševala nastalo situacijo«, na tem mestu lahko prepoznano njeno obrambo. Sanja je celotno finančno situacijo minimalizirala in je stanje prezadolženosti zanikala ter se posluževala tudi drugih obrambnih mehanizmov, kot npr. racionalizacije, da ni tako hudo, in se je tolažila s tem, da bo »sama poskušala najti rešitve za poplačilo«. Problem prezadolženosti se zaradi odlaganja rešitev ni rešil, temveč se je stalno poglabljal. Sanji so bili obrambni mehanizmi sprva v »pomoč«, da se ji ni bilo potrebno soočiti z dejanskim finančnim stanjem, ker potem ne bi mogla zadovoljiti svojih močnejših potreb po imetju in dosegu zastavljenih ciljev. S tem se je, sicer kratkoročno, izognila konfliktom z možem in odlagala reševanje stanja krize, ki se je sicer že nakazovala s Petrovim nemirom.

Na drugi strani ji je njeno obrambno vedenje (predvsem zanikanje) onemogočilo soočanje z dejanskim stanjem, kar je pogoj za začetek reševanja prezadolženosti.

Posledično se je stanje prezadolženosti poglobilo (»S tem namenom je Sanja pri svoji banki zaprosila za izredni limit v višini 3.000,00 € (strošek odobritve je bil 150,00 €).

Ker je bilo izredni limit po enem letu potrebno poravnati, pa ji to ni uspelo, je zaprosila za ponovno podaljšanje izrednega limita (strošek odobritve je bil 200,00 €)«).

Prezadolženi (ne)hote v prezadolženost potegnejo tudi ostale člane družine (»ker žena ni bila v stanju poravnati stroškov odobritve izrednega limita, je za to poprosila moža.

Ker je bil tudi mož brez denarja, mu je predlagala, da naj zaprosi za izredni limit. Sedaj teče že drugo leto, kar mož podaljšuje izredni limit v višini 2.500,00 €«.).

Posledice prezadolženosti v družini občutijo pogosto vsi člani družine, saj se odrazijo v pomanjkanju denarja, zamujanju s plačilom tekočih kreditnih obveznosti in osnovnih položnic. Vse navedeno med člani družine povzroča različne stiske in napetosti, na katere se odzivajo individualno (»Peter je vse težje prenašal prezadolženost. Pred novoletnimi prazniki je prišlo veliko opominov za plačilo obveznosti. Ker je Sanja, po Petrovih besedah, ignorirala pisma in jih neodprta odlagala v predal, jih je Peter, čeprav so bila naslovljena na Sanjo, pričel odpirati. Ko je pričel seštevati neplačane obveznosti, je pobesnel. Med drugim je ugotovil, da ima Sanja za več mesecev neporavnano dopolnilno zdravstveno zavarovanje, kar ga je spravilo v veliko stisko, saj ima Sanja zdravstvene težave in večkrat potrebuje zdravniško pomoč. V času novoletnih praznikov sta imela zakonca dopust. Peter se je želel o prezadolženosti pogovoriti s Sanjo, ki pa se je temu želela izogniti in mu je rekla, da so njeni dolgovi njena stvar in da jih bo sama rešila. Ker je v času praznikov zmanjkalo tudi denarja za

50

v trgovino, so Petru popustili živci in je Sanjo v nekem trenutku močno udaril. Zaradi udarca je pomoč poiskala na urgenci. Spremljala jo je hči, ki je ob sprejemu povedala, da je oči udaril mamico. Stekli so postopki. Center za socialno delo je predlagal, da naj poiščeta pomoč«.).

Zaradi neustreznega reševanja stanja prezadolženosti je med člani družine porušeno zaupanje; zamere se povečujejo; komunikacija se usmerja v stalno iskanje novih finančnih virov; pojavijo se različni pritiski s strani upnikov, kar predstavlja dodaten vir stresa; išče se krivca za nastalo situacijo; nemalokrat se zakonci v takšnem stanju odtujijo in se razhajajo (»življenje mimo drugega, zamere, nezaupanje, strahovi, pomanjkanje odprte komunikacije, so člane družine odtujili«). Člani družine se pogosto zatekajo v različne oblike odvisnosti. Navedene situacije člani družine ne prepoznajo, dokler se ne zgodijo prelomni življenjski dogodki (tranzicijski dogodki), ki do te mere vplivajo na ostale člane družine, da v navedeni situaciji, ne zdržijo. Posledice stanja prezadolženosti so se pri Sanji odrazile tudi v duševnih stiskah (zadnjih nekaj let na antidepresivih. Pravi, da jih nujno potrebuje, saj drugače ne zdrži stresa v službi.).

Odločitev za vključitev v program pomoči je predlagala Sanja, predvsem zaradi nasilja v družini. Šele na prvem razgovoru se je izkazalo, da je bilo nasilje zgolj posledica njune neustrezne komunikacije, zanikanja finančnih težav in prezadolženosti (»po vključitvi v pomoč se je izkazalo, da se zaradi prezadolženosti Peter in Sanja prepirata že več let. Petra je najbolj obremenjevalo, da sta s Sanjo isti dan, ko sta prejela plačo, ostala brez denarja. Najtežje zanj je bilo, da se je njuna prezadolženost iz meseca v mesec povečevala. Ob tem so tekoče položnice in hrana postali nekaj, kar je bilo potrebno poplačati s pomočjo kreditnih kartic«.)

Izhod iz stanja prezadolženosti je mogoče načrtovati, ko se ugotovi dejansko stanje dolgov, ko se pregledajo prihodki in odhodki. Po pregledu mesečnih prihodkov (2.800,00 €) in vseh mesečnih obveznosti in tekočih izdatkov, ko smo položili papirje na mizo, se je izkazalo, da imata Peter in Sanja iz naslova vseh kreditov in drugih obveznosti mesečno 3.200,00 € stroškov.

Ko se posamezniki in družine vključijo v programe pomoči, ki so namenjeni reševanju prezadolženosti, do izraza pridejo mnogi obrambni mehanizmi. Da svetovalec lahko skupaj z dolžniki oblikuje načrt pomoči, je nujno sodelovanje.

Pri Sanji in Petru smo naredili načrt odplačevanja dolgov, kreditov in tekočih mesečnih izdatkov. Postopno sta Peter in Sanja pričela zapirati vsak svoj izredni limit. Omejila sta poslovanje s kreditnimi karticami. Skupaj sta se pričela dogovarjati, iskreno in odprto glede porabe denarja in urejanja finančnega stanja. Omejila sta stroške izdatkov na tiste, ki so res nujni. Dogovorili smo se, da investicij v hišo do nadaljnjega ne bo. Prav tako ne bo večjih izdatkov za počitnice. Glede na njuno finančno stanje smo se dogovorili, da bosta naslednjih pet let zelo racionalna pri porabi denarja, kar jima bo omogočilo, da bosta poravnala vse manjše kredite. Novega zadolževanja ne bo več. Oba sta se vključila v individualno terapevtsko pomoč, da bosta izboljšala medsebojne odnose. Med individualno pomočjo se je izkazalo, da je predvsem na strani Sanje veliko zanikanja glede dejanskih razlogov, ki so poslabšali medsebojne odnose med njo in Petrom. Peter lahko svojo stisko izrazi v odnosu do svetovalca, ne more pa je, zaradi strahov pred konflikti, izraziti v komunikaciji s Sanjo.

51

Sanja v odnosu do svetovalca še vedno zanika realni problem prezadolževanja in vse posledice za nastalo situacijo pripisuje udarcu Petra. Zdi se, da je Sanja zamenjala vzroke za posledice in posledice za vzroke ter da se še ne zmore soočiti z dejanskim finančnim stanjem in prezadolženostjo, ki je glavni vzrok za njun porušen odnos.