Rezultati in interpretacija podatkov študije primera št. 3

V času ženine bolezni je Janez zbolel za posledicami popuščanja srca. Žena je že pred tem imela nizke prihodke. V času njegove bolezni, ko je bil več let na bolniški, so se njegovi prihodki občutno zmanjšali. To je bil tudi pričetek za nastanek njegove prezadolženosti, ki se je iz leta v leto poglabljala, največja pa je postala, ko je žena umrla, saj je bil Janez odvisen zgolj od lastnega prihodka. Stroški, čeprav neprofitne

68

najemnine, so glede na prihodke Janeza, postali neobvladljivi. (»Pred upokojitvijo je bil dvanajst let zaposlen v papirnici, kjer je bil z delom zelo zadovoljen in je prejemal plačo v višini cca. 800,00 €. … Zaradi zdravstvenega stanja in ženine smrti, so se Janezovi prihodki zmanjšali, in sicer so se več kot prepolovili.«)

Upokojitev, še posebno invalidska upokojitev, je eden izmed najmočnejših tranzicijskih dogodkov, ki ima med drugim za posledico tudi spremembo prihodkov, kar vpliva tako na posameznika kot na njegovo življenjsko skupnost. Sprememba prihodkov vpliva predvsem na življenjski standard posameznika in družine. Prihodki se zmanjšajo, izdatki, vsaj osnovni stroški življenja (najemnina, tekoči stroški stanovanja, hrane …) ostanejo isti. V primeru različnih bolezni se pojavijo dodatni večji izdatki, ki so povezani z zdravljenjem.

Smrt zakonca je naslednji tranzicijski dogodek, ki zamaje in bistveno vpliva na spremembe v nadaljnjem življenju ostalih članov družine, in to na različnih področjih.

Janez se s svojimi dolgovi ni ukvarjal, kljub temu da so ga upniki na to večkrat opozorili.

Zdi se, da so njegovi obrambni mehanizmi, predvsem zanikanje, pa tudi projekcija (ves čas je za svoje stanje obtoževal druge in institucije in hkrati od njih pričakoval rešitve za svoje težave), pripomogli k temu, da se ni bil pravočasno zmožen soočiti z novo nastalo situacijo, ki mu je v finančnem smislu onemogočala življenje, kot ga je bil vajen pred nastopom tranzitornih življenjskih dogodkov.

Zanikanje realne finančne situacije, v kateri se je Janez znašel že v času ženine bolezni in kasneje svoje, je pod dodatnim vplivom osredotočanja na reševanje zdravstvenih težav obeh in kasneje prebolevanja ženine smrti, imela za posledico, da se je njegova prezadolženost poglobila do te mere, da je postala neobvladljiva.

(»Pomanjkanje denarja ima pri Janezu za posledico več manjših upnikov ter glavnega upnika - javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana, kateremu Janez dolguje najemnino za zadnjih 6 let - navedeni dolg skupaj je približno 25.000,00 €.«)

Njegovi obrambni mehanizmi zanikanja pa tudi projekcije so se ves ta čas krepili in niso popustili do danes, saj Janez še vedno ni zmožen sprejeti dejstva, da mu njegovo finančno stanje, ki ni samo posledica zmanjšanih prihodkov, temveč tudi njegovih obramb, onemogoča, da bi se v dani situaciji konstruktivno odzival in sodeloval pri reševanju svoje prezadolženosti.

Zdi se, da se Janez oklepa preteklosti in se s tem lažje ogiba sodelovanja pri iskanju rešitev za svojo prezadolženost. Ker nima predstave o zamenjavi svojega bivalnega okolja, se bo težko umestil v novo bivalno okolje. Na tem mestu se nam postavlja vprašanje, ali svetovalci lahko delamo proti volji svetovanca, četudi mu sledi deložacija? Ali lahko svetovanca prisilimo v določeno rešitev? Zdi se, da v navedenem primeru svetovancu več kot predstavitve posledic v pisni obliki ne moremo ponuditi.

(»Zaradi tega smo kot varovalko z Janezom sklenili in podpisali dogovor v oktobru 2017. V dogovoru smo zapisali, da mora Janez samostojno ali z našo pomočjo (je ni sprejel) poiskati novo primerno stanovanje/sobo za bivanje. V kolikor v roku enega meseca le-tega ne najde, se obveže, da se bo preselil v bivalno enoto in od tam naprej iskal primernejše bivalne prostore. V primeru neupoštevanja dogovora, smo Janeza seznanili s pravnimi postopki, ki bodo sledili s strani javnega stanovanjskega sklada

69

Mestne občine Ljubljana (na njihovi strani je bilo že vse formalno pravno zaključeno in pravnomočno) - da bo sledila deložacija in posledično zanj novi stroški.«)

Pogosto se ljudje, ki pravočasno in ob pomoči drugih ne pričnejo reševati svoje prezadolženosti, znajdejo pred deložacijo, saj upniki sprožijo vse potrebne postopke ter se poslužijo vseh pravnih postopkov za zaščito lastnih interesov. Na tem mestu se kljub vzrokom za prezadolženost, ki so na strani posameznika, pojavijo tudi vzroki za prezadolženost na strani upnikov, saj (pre)dolgo dopuščajo, da dolžnik kljub neplačilu ostaja v stanovanju.

Na ravni socialnega okolja bi bilo smiselno, da bi se upniki, da bi se izognili deložaciji, poslužili drugih možnosti, saj bi s tem dolžnikom omogočili, da kljub majhnim prihodkom ostajajo solventni. Sama zakonska podlaga je v primeru neplačila najemnine socialno najšibkejših posameznikov in družin neživljenjska, ker jim ne omogoča uveljavljanja subvencije najemnin, če predhodno niso poravnani vsi stroški iz tega naslova.

V Janezovem primeru upnik Janezu, čeprav si tega morda sam ni želel in čeprav to ni bila njegova zakonska obveza, ni ponudil manjšega in stroškovno lažje obvladljivega stanovanja. Na tem mestu bi bilo smiselno razmisliti o alternativnih rešitvah, ki bi najšibkejšim omogočale, da bi ohranili minimalne standarde življenja. Ob tem še posebej izpostavljamo, da so prav socialno stanje, zdravstveno stanje in druge spremljevalne okoliščine razlog, da je nekdo upravičen do pridobitve neprofitnega stanovanja v najem.

Na majhne prihodke Janez sam ni imel vpliva. Na rešitev situacije, da ne bi prišlo do napovedane deložacije, pa je imel in še vedno ima vpliv, čeprav se z navedenim stanjem še danes ne želi soočiti. V tem primeru lahko govorimo o izjemnem zanikanju kot obrambnem mehanizmu, ki Janezu onemogoča, da bi sprejel ponujeno rešitev (bivalna enota, najem drugega stanovanja) in si tako uredil življenje. Ob tem bi se tudi izognil vsem nadaljnjim stroškom ter vsem neprijetnim posledicam, tako za njegovo fizično (srčni bolnik) kot tudi duševno zdravje.

Družba posredno vpliva s svojimi institucijami in z realizacijo neustreznih rešitev (ker nima predvidenih drugih ustreznih mehanizmov in rešitev), ki niso samo finančne narave, na poglabljanje prezadolženosti in socialno izključenost posameznikov in družin, ki so na koncu deložirani. Rešitev upnika v navedenem primeru, ki dolga ne bo mogel vrniti (če se bo Janez odločil za osebni stečaj, mu bo navedeni dolg odpuščen), ni niti v deložaciji Janeza. Tudi zaradi te rešitve upnika bo Janez postal še večji socialni problem. Verjetno se bo, ko bo izpolnil pogoje, ponovno prijavil na razpis za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem. Ta čas pa bo rešitve po vsej verjetnosti iskal v okviru obstoječega sistema pomoči (denarne socialne pomoči; začasne namestitve ...).

Na ravni družbe in glede na celotno družbeno situacijo bi potrebovali veliko več manjših neprofitnih stanovanj, ki bi bila predvsem za posameznike stroškovno obvladljiva.

Deložacija posameznika in družine, ki je v vseh primerih socialno šibak in je na koncu deložiran, ni rešitev, saj se v takšno prazno stanovanje vseli nov posameznik ali družina s podobno situacijo. V navedenem primeru se posamezniki zgolj menjajo, pri čemer se število neprofitnih stanovanj povečuje v premajhnem številu glede na potrebe stisk posameznikov in družin, upoštevajoč spremenjeno družbeno situacijo.

70

Navedeno stanje posameznika in/ali družino družbeno izključuje in jo omejuje, da bi lahko kljub prihodkom, ki jih ima, sodelovala in se v okviru svojih zmožnosti vključevala v družbo. Takšni posamezniki in družine imajo tudi sicer okrnjeno socialno okolje, ki bi jim bilo v navedenem stanju v pomoč (Janezova hčerka ne ve ničesar o deložaciji).

Programi pomoči v primeru deložiranih posameznikov ali družin so zelo pomembni.

Tukaj imajo nevladne organizacije ključno vlogo. Nekatere izmed teh organizacij tudi omogočajo nastanitev (začasno/trajno ali dlje časa trajajočo) v obliki zavetišča, bivalne enote, stanovanjske skupnosti … Spet druge nevladne organizacije opozarjano na realne probleme v družbi in so zagovorniki socialno najšibkejših skupin prebivalstva.

Janez se bo s svojimi prihodki ob spremljajoči zdravstveni problematiki v dani situaciji težko sam rešil stanja prezadolženosti. Njegovi prihodki mu ne omogočajo povračila dolga največjemu upniku (25.000,00 €), da bi lahko še dalje bival v navedenem stanovanju. Neporavnan dolg, četudi odpuščen v postopku osebnega stečaja, bo v njegovem primeru imel za posledico tudi omejitev, da bi se lahko ponovno prijavil na javni razpis za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem nadaljnjih pet let. Morda se bo v prihodnje zanj kot ustrezna rešitev tudi zaradi zdravstvenega stanja izkazala namestitev v dom starejših občanov, o čemer do sedaj ni želel slišati.

71