4.1 Zgodovina Inštituta Prelomi
Inštitut je bil ustanovljen s prizadevanjem dr. Alenke Hebar v letu 2010 z namenom, da se sodelavci lahko bolj strukturirano posvetimo raziskovanju, razvoju, terapevtskemu delu, psihološkemu svetovanju in izobraževanju, da raziskujemo vprašanja psihičnih, socialnih in drugih stisk, ki nastajajo v času konfliktov in ob prelomnih, prehodnih življenjskih obdobjih in dogodkih. Konflikti in krize so namreč neizogibni. Če občutkov takrat ne potlačimo vase, je to priložnost za osebnostno rast.
V krizah zgubljamo, a človek je že po naravi tak, da ne more zgubljati, ne da bi izgubo nadomestil. Če tega ne zmore narediti sam, potrebuje strokovno pomoč, ki jo lahko na Inštitutu Prelomi najde v oblikah: individualne in terapevtske pomoči posameznikom, partnerjem in družinam za razreševanje kriz; psihosocialne podpore za razhajajoče se in razvezane; psihosocialne podpore drugim različnim ciljnim skupinam, v okviru programov pomoči, ki jih izvajamo; psihosocialne pomoči v finančnih stiskah in dolgovih (SOS dolgovi). Poleg opisanih se na Prelomih izvajajo še specializirani programi pomoči na področjih vzgoje, izobraževanja in socialnega varstva ter tabori, delavnice in preventivni in terapevtski programi za mlade ljudi, ki imajo težave z odraščanjem in v medsebojnih odnosih. Med vsemi programi, ki jih stalno ali občasno izvajamo na Inštitutu Prelomi, je najvidnejši in najbolj iskan program, ki smo ga za vsakdanjo rabo poimenovali SOS-dolgovi.
4.2 Svetovalni proces
V času postmoderne se nekdanja družbena struktura preobrazi in fragmentira.
Paradigma družbenih sprememb se širi, težave nekaterih, zlasti prikrajšanih posameznikov, se poglabljajo. Ob spremembah, družbenih ali/in osebnih postanemo negotovi in tedaj je dobro, če smo deležni svetovanja. Posledično nastajajo tudi novi svetovalni poklici, ali pa nekateri stari poklici dobijo nove svetovalne razsežnosti.
Svetovalni proces temelji tako na zbiranju in posredovanju informacij kot na poznavanju svetovančeve življenjske zgodbe in kulture. Le tako more svetovalec svetovanca uvesti v zanj pomembna bivanjska znanja. Najboljše svetovanje je takrat, ko ima svetovalec vpogled v svetovančevo življenjsko zgodbo, tj. zapis, ki je tekel v njem ob zunanjih dogodkih. Poznavanje življenjske zgodbe, poleg vsega drugega, je pomembno za načrtovanje pomoči svetovancu (Findeisen, 2003).
Kristančič (1995, str. 10) opisuje svetovanje kot »proces, ki posameznika spremlja v življenju in ga podpre pri spreminjanju življenjskih razmer«. Hahn in MacLean (Hahn in MacLean 1955, v Jelenc, 1980) dodatno opredelita svetovanje kot »pedagoško-psihološko metodo, proces tesnega sodelovanja dveh oseb, (...) kjer ena oseba drugi pomaga reševati njegove tekoče probleme ob pomoči nasvetov in informacij« (prav tam, str. 61). Temelji na spoštljivem, iskrenem in poglobljenem medsebojnem odnosu med svetovalcem in svetovancem. Gre za dlje časa trajajoč, poglobljen nedirektiven proces.
Nadalje svetovanje temelji na spodbujanju svetovanca, ki se znajde v krizi, na prelomu življenja. Zato je pomembno, da spoznamo problemsko situacijo svetovanca (tudi njegovo življenjsko pot), da si zastavimo cilje in jih v obliki rešitev tudi dosežemo (Jelenc Krašovec, Jelenc, 2009, str. 159-160). Pri svetovanju gre za proces v več
33
fazah. Egan (Jelenc, 1980, str. 32-34, v: Jelenc Krašovec, Jelenc, 2009, str. 159-160) opredeli faze in potek svetovanja: vzpostavitev stika s svetovancem; pridobivanje podatkov in ocenjevanje problema; oblikovanje sklepov, odločanje in ukrepanje ter zadnja faza - spremljanje učinkov svetovanja.
Od svetovalca, njegove osebnosti in znanja je odvisno, kako bo svetovalni proces potekal. Svetovalec mora biti občutljiv (Rogers, 1980), pronicljiv na prav poseben način, da se lahko upre površnim vtisom in zaznavam o svetovancu in situaciji, v kateri se ta nahaja. V svetovanju se navadno hierarhični odnosi, ki vladajo v družbi zabrišejo, lahko pa se, prav nasprotno, tudi ohranijo. »Nekateri odrasli namreč želijo svetovanje s položaja staršev in ga zlahka sprejmejo, drugi spet takšno svetovanje zavračajo«
meni Berne (1989, v Findeisen, 2003, str. 65). Tako mora svetovalec začutiti, katero ego stanje se dopolnjuje z ego stanjem, v katerem je svetovanec, pa tudi katero ego stanje ustreza življenjskemu slogu svetovanca. Svetovalec in svetovanec se namreč lahko povsem razideta, če svetovalec v najboljši nameri poskuša svetovanca zaščiti na način kritičnega ali ljubečega starša (Findeisen, 2003).
Med svetovanjem, denimo prezadolženim, navadno odkrijemo, da njihove težave presegajo naše znanje (npr. globlje motnje, bolezenska stanja, specifična problematika
…), zato je smiselno, da svetovanca usmerimo še v druge ustrezne oblike pomoči.
Predpogoj za to pa je, da je svetovalec dobro poučen in pozna različna problemska področja in oblike pomoči (Woolfe, Murgatroyd in Rhys, 1987; Burnard 1999; Jelenc, 2000 v: Jelenc Krašovec, Jelenc, 2009, str. 51-56).
Slovenska filantropija je leta 2015 izvedla raziskavo o delu humanitarnih organizacij v Sloveniji. Ugotovili so, da uporabniki najpogosteje iščejo strokovne nasvete, pogovor in finančno pomoč. Na Inštitutu Prelomi, ki izvaja program Psihosocialna pomoč v finančnih stiskah in dolgovih, so uporabniki deležni celostne psihosocialne pomoči, za izhod iz stanja prezadolženosti. Za finančno pomoč pa se lahko v Sloveniji obrnejo na druge organizacije, kot so Centri za socialno delo, Karitas, Rdeči križ itd.
4.3 Program Psihosocialna pomoč v finančnih stiskah in dolgovih (Prelomi) Že večkrat sem poudaril, da je področje reševanja dolgov in finančnih stisk zelo kompleksno, zaradi tega na Prelomih reševanje le-teh usmerjamo k naslednjim ciljem:
- psihosocialna pomoč za izhod iz finančnih stisk in dolgov;
- izdelava načrta za izhod iz finančne stiske in/ali dolgov;
- psihosocialna pomoč v postopku deložacije in zmanjševanje brezdomstva;
- pridobivanje novih socialnih spretnosti, veščin in znanja, ki omogočajo obvladovanje finančnih stisk in dolgov;
- psihosocialna pomoč pri urejanju medsebojnih odnosov zaradi finančnih stisk, dolgov in deložacije;
- zmanjšanje revščine in posledic revščine;
- pomoč pri socialnem vključevanju in ohranjanje duševnega zdravja.
V programu SOS-dolgovi osebam v različnih vrstah finančnih stisk, v stanju prezadolženosti, v procesu deložacije itd. zagotavljamo celostno psihosocialno pomoč.
Ta obsega: dajanje psihološke opore svetovancu, da konstruktivno rešuje svojo finančno stisko in prične urejati svoje stanje prezadolženosti. Svetovanci se osvestijo o vzrokih zadolženosti in njenih posledicah. Nato skupaj z njimi pripravimo načrt za
34
izhod iz finančne stiske in/ali stanja prezadolženosti, dajemo jim oporo pri različnih postopkih, ki jih je potrebno izpeljati. Spremljamo jih, dokler postopkov ne speljejo. V primeru deložacije jim pomagamo, da najdejo zase najustreznejšo rešitev v dani situaciji. Naš način in vrsta pomoči jim omogočata, da hitro in učinkovito pričnejo urejati svojo situacijo, da se pri tem ognejo številnim nepotrebnim administrativnim postopkom, ki jih finančne stiske, dolgovi in deložacija povzročajo.
Pomoč poteka v obliki individualnega dela s svetovancem in je usmerjena v obvladovanje finančnih stisk, zmanjšanje in odpravo dolgov ter spremljajočih težav, zmanjšanje in preprečevanje revščine, predvsem z namenom, da bi se izognili različnim vrstam brezdomstva, vključno s tistimi, ki so posledica deložacije.
Namen programa SOS-dolgovi ni le v tem, da se svetovanci rešijo finančnih stisk in dolgov, da se tako ognejo revščini, pristanku na socialnem dnu in spremljajočim težavam, marveč poskušamo, da vanje ne bi znova zapadli, da bi svoje življenje pričeli dejavno urejati na različnih področjih.
Ponudimo jim celostno oporo. Smo njihovi zagovorniki, spremljamo jih pri urejanju različnih postopkov, pomagamo jim s pravno socializacijo, da laže uveljavijo pravice pri drugih akterjih, da pride do izvedbe potrebnih oblik pomoči, vključno z gradnjo nove socialne mreže. Pomagamo jim urejati zaposlitev in pridobivanje dela, podpremo njihovo upokojevanje ter urejanje drugih osebnih okoliščin, ki svetovancem omogočijo, da si zagotovijo minimalne možnosti za življenje in bivanje v okolju, v skladu s svojimi osebnostnimi zmožnostmi.
Dejavnosti, v katere se vključujejo svetovanci na Prelomih: informiranje in prvi pogovor, seznanitev s problematiko, izdelava načrta pomoči; svetovalno delo; celostna psihosocialna pomoč; usmerjanje in podpora pri reševanju spremljajoče problematike;
pomoč pri urejanju različnih postopkov, tudi deložacije; spremljanje svetovancev;
sodelovanje s svojci in sodelovanje z drugimi organizacijami.
Udeležence programa in svetovance pridobivamo s promocijo programa v okolju, na centrih za socialno delo, Zavodu za zaposlovanje in drugih institucijah, ki se srečujejo z ljudmi v stanju prezadolženosti, v dolgovih, deložiranimi in v finančnih stiskah, kar vpliva na njihovo življenje na več življenjskih področjih. Vse bolj postajajo promotorji našega programa svetovanci sami in strokovni delavci predvsem na centrih za socialno delo.
Ciljna skupina posameznikov, ki poišče pomoč na Prelomih so osebe v finančnih stiskah; v stanju prezadolženosti in v dolgovih; z napovedano/pričakovano deložacijo ali pa so že v postopku deložacije.
Značilnosti svetovancev, ki se vključijo v pomoč zaradi finančnih stisk in prezadolženosti so: različna starost, od polnoletnosti dalje; razmerje vključenosti v program po spolu je razdeljena približno na pol: polovica moškega in polovica ženskega spola; svetovanci, ki prihajajo po pomoč, so povečini z majhnimi prihodki, brez prihodkov, nezaposleni, prejemniki denarne socialne pomoči, s težavami v duševnem zdravju, manj izobraženi, funkcionalno nepismeni, marginalizirani, z različnimi spremljajočimi težavami (ločitve, neporavnani medsebojni odnosi, osebnostne motnje, nasilje v družini, bolezni, invalidnost …).
35
Značilno za svetovance, ki se znajdejo v različnih finančnih stiskah je, da so te posledica začasne izgube zaposlitve; začasne ali dalj časa trajajoče delovne nezmožnosti; določene nepremišljene finančne odločitve, ki so jo sprejeli v preteklosti ali pa jo je sprejel nekdo izmed njihovih bližnjih, posledice pa vplivajo tudi nanje;
dediščine; drugega izrednega življenjskega dogodka, ki jih je zaznamoval, in podobno.
Za svetovance, ki se znajdejo v dolgotrajnem stanju prezadolženosti je značilno, da niso več v stanju poravnavati svojih dolgov; njihovi dohodki niso več dovolj, da bi zadostovali njihovim najnujnejšim potrebam, kot so: plačevanje najemnine, vode, elektrike, stroškov za šolanje otrok.
Najpogostejši vzroki, zaradi katerih se svetovanci znajdejo v finančnih stiskah in v prezadolženosti, so naslednji:
- zdravstvene težave (organske težave - težje bolezni; omejena delovna zmožnost zaradi poškodbe; duševne motnje; zasvojenosti; invalidnost …), - življenjski prehodi (ločitev, bolezen, smrt, upokojitev, izguba zaposlitve, težave
v družinskih odnosih, nova partnerska zveza …),
- nepremišljene finančne odločitve (napačne in nepotrebne investicije; nakupi, ki presegajo finančne zmožnosti posameznika in družine - potrošništvo),
- revščina (nizki prihodki; neizobraženost; funkcionalna nepismenost; trajna nezaposlenost ...).
V programu SOS dolgovi uporabljamo različne metode dela:
- Iskanje in zbiranje informacij, ki so v pomoč svetovancem, osebam, ki so v finančnih stiskah, dolgovih in/ali v postopku deložacije.
- Informiranje, usmerjanje, nasvetovanje, pogovori, svetovanje, osveščanje, izobraževanje in pravna socializacija.
- Individualno svetovalno delo zajema: psiho-socialno pomoč in svetovanje pri urejanju in obvladovanju finančnih stik, dolgov, drugih socialnih stisk in konfliktov v medsebojnih odnosih; nasvetovanje; opazovanje; analizo in pomoč pri reševanju različnih spremljajočih problemov.
- Psihosocialna pomoč in usmerjanje pred postopkom ali sredi postopka deložacije in v stanju brezdomstva po deložaciji.
- Izdelava načrta za izhod iz stanja prezadolženosti in dolgov; načrtovanje osebnega in družinskega proračuna in ekonomične porabe denarja.
- Usmerjanje in pomoč pri urejanju različnih postopkov v povezavi s finančnimi stiskami, prezadolženostjo, z dolgovi in s postopkom deložacije.
- Povezovanje in sodelovanje z vladnimi in nevladnimi organizacijami, ki nudijo različne oblike pomoči.
- Sodelovanje z različnimi akterji, ki so povezani z dolgovi, prezadolženostjo, deložacijami in brezdomstvom.
- Prostovoljno delo.
- Spremljanje svetovancev po formalnem zaključku pomoči in evalvacija programa.
Analiza zadolženosti gospodinjstev v Sloveniji med leti 2012 in 2017, ki jo naredila Ajda Pistotnik (2018), je pokazala, da število prezadolženih gospodinjstev iz leta v leto narašča in prav tako tudi število deložacij. Do podobnih zaključkov smo prišli tudi pri delu na Prelomih, kar prikazuje Tabela 1:
36 Tabela 1: Naraščanje iskalcev pomoči ( Poročilo o delu Prelomi za leta 2012-2017) Od leta 2012 do leta 2017 se je število iskalcev pomoči na Inštitutu Prelomi precej povečalo, pri čemer se je višina dolgov iskalcev pomoči zmanjšala. To lahko pripisujem spremembi predpisov, saj so upniki hitreje pričeli vlagati svoje terjatev, ali pa upadu prihodkov. Kot je razvidno iz tabele, gre po večini za tekoče terjatve, ki se nanašajo na plačilo osnovnih življenjskih stroškov (elektrika, voda in druge komunalne storitve, najemnina …). Občutno se je povečalo število deložiranih, kar pripisujem višjim najemninam, višjim obratovalnim stroškom in nižjim prihodkom.
37