Rezultati in interpretacija podatkov študije primera št. 2

Pri Tanji so se zametki prezadolženosti pričeli z nastopom življenjske tranzicije, ko je

»na delovnem mestu padla z lestve ter si poškodovala glavo. Od takrat dalje ima težave, saj je prišlo do trajnih poškodb glave«. Posledično se je njen mesečni prihodek prepolovil, saj se je bila prisiljena invalidsko upokojiti. Naslednji tranzicijski dogodek, ki je vplival na prezadolženost, predstavljajo njene tri poroke in ločitvi ter smrt zadnjega moža (»Tanja je bila v življenju tri krat poročena. S prvim možem ima hčerko, ki je poročena in s stremi otroki živi blizu Ljubljane. Prvi mož je umrl zaradi težav z alkoholom pri njenih 43 letih. Od drugega moža se je ločila, ker je živel dvojno življenje in imel več žensk. Tudi tretji mož (poročila sta se leta 2001) je imel več žensk, a je umrl preden sta se ločila v letu 2017.«). Zaradi navedenih sprememb je bila odvisna predvsem od svojega prihodka, pri čemer se ji mesečni stroški življenja niso zmanjšali.

Eden izmed pomembnejših tranzicijskih dogodkov, ki je spodbudil nastajanje novih dolgov in posledično tudi poglobil njeno prezadolženost, je bila smrt očeta (»po smrti svojega očeta leta 2003 je podedovala celotno hišo (oče je bil alkoholik in je Tanja za njega skrbela do smrti) …«).

Zaradi finančnih težav in posledično dolgov se je Tanja odločila, da bo prodala polovico hiše, kar je tudi realizirala. Navedena odločitev o prodaji hiše, ki naj bi pripomogla k poplačilu dolgov, je v resnici zaradi posebnih okoliščin dolgove poglobila (...»vendar je zaradi nerazrešenih konfliktov z bratom ni uspela dokončno prodati. Nekaj časa je imela Tanja v spodnjem delu hiše podnajemnike, ki jih je brat pregnal z ustrahovanjem in nagajanjem. Ko je bilo Tanji dovolj vseh težav, je bratu ponudila spodnjo polovico podedovane hiše v odkup, vendar ga nakup ni zanimal.«).

Osebne okoliščine njenega brata, ki se na nek način ni sprijaznil s prodajo rojstne hiše (v primeru prodaje je imel predkupno pravico), so dokončno Tanjo potegnile v spiralo prezadolženosti (»… ko je končno našla kupca, ki ji je že nakazal kupnino, ji je brat začel nagajati in je na sodišču s svojo vztrajnostjo uspel preprečiti, da bi se nova lastnica vpisala v zemljiško knjigo. Tanja je v tem času kupnino od prodane polovice hiše porabila za nakup nove nepremičnine - zidanice (70 m² - cca. 40.000,00 €). Ker se nova lastnica ni uspela vpisati v zemljiško knjigo, je zahtevala kupnino nazaj. Ker kupnine ni dobila in ker je brat na sodišču še naprej blokiral vpis, je vložila tožbo.

Zadnjih deset let je na sodišču tekla pravda, kjer je nova lastnica s tožbo uspela. Tako se je Tanjin dolg izjemno povečal. Pred tem je imela več manjših dolgov, ki so nastali zaradi tožb, ki so tekle na sodišču.«).

60

Vse navedene okoliščine so načele Tanjino duševno zdravje (»Tanja je bila do danes večkrat hospitalizirana na psihiatriji«). Tam je spoznala Tomaža, ki se je srečeval s podobnimi stiskami (»Tanjino življenje se je kasneje prepletlo s Tomaževim, saj sta se spoznala v psihiatrični bolnici Polje. Ker sta imela oba težave s financami, sta se po predlogu tamkajšnjega psihiatra povezala, z namenom vzajemne življenjske in finančne pomoči.«).

Duševna bolezen kot naslednja življenjska tranzicija je Tanji onemogočila, da bi zmogla obvladovati svojo prezadolženost (»Zaradi hospitalizacije in pomanjkanja finančnih sredstev ni več plačevala obrokov za avto na leasing. Prav tako tega ni storil mož, na katerega ime je bil napisan avto. Zaradi tega so iz avto hiše prišli po avto in ga odpeljali. Kljub prodaji tega avtomobila ima Tanja še danes dolg do avto hiše v višini okrog 2.500,00 €.«). Ker sama zaradi osebnih dejavnikov ni bila zmožna reševati svoje prezadolženosti (čeprav je »bila lastnica treh nepremičnin, ko je prišla k nam po pomoč. Že takrat so bile za te nepremičnine razpisane dražbe.«), so upniki zaradi nastalih dolgov predlagali prodajo njenih nepremičnin.

Ko je Tanja poiskala pomoč, smo ji predlagali, da bi se zaradi navedenih dolgov (da bi imela manjšo finančno škodijo in manj psihičnih obremenitev) kot rešitve poslužila za osebni stečaj. Takrat so do izraza prišli njeni obrambni mehanizmi zanikanja situacije, v kateri se je znašla; racionalizacije, da se nepremičnine že ne bodo prodale, ker je bilo do sedaj razpisanih več dražb, pa da prodaja nikoli ni uspela in tudi nezmožnost dojemanja svoje prezadolženosti. Med nudenjem pomoči je pri Tanji do izraza prišel tudi obrambni mehanizem regresije, ko smo ji predlagali, da sproži postopek osebnega stečaja (»sredi pisarne vstala in začela na nas vpiti …«).

Skozi Tanjino življenjsko zgodbo se je izkazalo, da je, ker je bila ves čas v slabem finančnem stanju, zase iskala rešitve za preživetje. Nazadnje je svojo slabo finančno situacijo poskušala izboljšati s pomočjo skupnega življenja s Tomažem. Ko ga je spoznala, je imel boljše prihodke kot ona in da takrat še ni bil zadolžen. (»Začela sta živeti skupaj kot »prijatelja« in si deliti življenjske izdatke. Danes živi pri Tomažu (prej sta zadnji dve leti bivala v njeni hiši na podeželju na Dolenjskem in v Ljubljani). Njuna medsebojna pomoč se je končala v Tomaževih dolgovih. Oba sta namreč psihiatrična bolnika in oba imata finančne težave, ki pa so se pri obeh kljub vzajemni pomoči v zadnjih letih poglobile. Tanja je namreč postala tudi Tomaževa finančna skrbnica, čeprav še svojih finančnih težav ni obvladovala. K reševanju svojih težav je pritegnila Tomaža. Vloga finančne skrbnice je v navedenem primeru obema škodovala.«).

Življenjske odločitve, čeprav ekonomske narave, za skupno življenje niso rešitev za izhod iz prezadolženosti. Zdi se, da v navedenem primeru posameznika skupaj s partnerjem še prej potegnejo v prezadolženost. Tako se Tanjin življenjski scenarij prezadolženosti ponavlja v vseh skupnostih, v katere je vstopila. Partnerja je potrebovala in ga še danes potrebuje, da ji uresničuje njene potrebe, ki si jih sama zaradi pomanjkanja denarja ne zmore zadovoljiti.

Lahko rečemo, da je Tanjina psihična struktura tista, ki jo je skozi različne tranzicijske dogodke pripeljala v stanje prezadolženosti. Posledice tega stanja pa so občutili vsi njeni življenjski sopotniki, vključno s Tomažem.

61

Posledično je zaradi dolgov na predlog Tanje pri nas poiskal pomoč tudi Tomaž. Ob nudenju pomoči se je izkazalo, da je Tanja v velikem obsegu pripomogla k nastanku Tomaževe prezadolženosti. Tomaževe življenjske tranzicije so imele za posledico, da je Tanji prepustil skrb za finance ter vse svoje življenjske odločitve.

Tomaž se je »večkrat zaradi alkoholizma zdravil, vendar neuspešno. Večino svojega življenja je živel z mamo, skrbel zanjo, ker je imela težave z nogami. …. Tomaž je leta 2011 zbolel za depresijo. Večkrat je bil tudi hospitaliziran v psihiatrični bolnici.

Zdravstveno stanje njegove matere se je v tem času zelo poslabšalo in je šla živet v dom. Leto zatem je umrla. Tomaž je bil mamin sin, brat pa njen ljubljenec. Tomaž je bil bolj navezan na očeta, ki je umrl zelo mlad zaradi srčne kapi. Tomaž očetove smrti še do danes ni prebolel.

Tudi mamina smrt je Tomaža zelo prizadela in je bil zaradi stiske, ki jo je doživel ob tem, ko je zapadel v globoko depresijo in v stanje samomorilnosti tudi hospitaliziran za več kot pol leta v psihiatrični bolnici.

Po zapuščinski razpravi, po mami, se je Tomažev brat zavezal, da bo skrbel zanj v zameno za Tomaževih ¾ stanovanja. Kasneje se je izkazalo, da Tomažev brat svoje zaveze, da bo skrbel za Tomaža do njegove smrti, ni bil pripravljen realizirati in ga je v resnici zanimal le denar.

Ko so se pogodbe razdrle, je Tomažev brat nazadnje le »izsilil« prodajo stanovanja, čeprav je bil Tomaž njegov večinski lastnik. V ozadju so tekle, kar se je pokazalo kasneje, finančne transakcije v Tomaževo škodo. Ko je Tomaž ugotovil, da bo dobil manj denarja od prodaje stanovanja, kot je bilo dogovorjeno pri notarju, ni želel overiti kupoprodajne pogodbe. Zaradi stresa in nastale situacije je bil ponovno hospitaliziran na psihiatriji. Sam ni več obvladal situacije in je reševanje te prepustil Tanji. Sledili so pritiski udeleženih v prodaji stanovanja, ki so imeli svoje interese. Tomaža so želeli prepričati, da naj pogodbo podpiše.«

Tomaževo duševno zdravje se je zaradi zgoraj navedenih tranzicijskih dogodkov poslabšalo do te mere, da svoje življenjske situacije in svojih financ ni več obvladal.

Verjetno je k temu pripomogla njegova slaba finančna socializacija iz primarne družine.

V preteklosti je namreč o vsem odločala njegova mama, z njeno smrtjo pa se je njegovo življenje postavilo na glavo ter posledično tudi finančna situacija. Prej sta bila namreč dva prihodka (mamina pokojnina in njegova plača), iz katerih so se plačevali stroški. Zaradi zdravljenja alkoholizma je bil Tomaž v bolniškem staležu in je bil dlje časa hospitaliziran, kar je vplivalo na upad njegovih prihodkov. Z odhodom mame v dom za ostarele je za Tomaža nastala nova finančna obveznost, in sicer doplačilo doma za mamo.

Po zaključku zdravljenja alkoholizma se je Tomaž znašel tako rekoč na cesti, saj ni imel več vstopa v lastno stanovanje »V tem času je brat zamenjal ključavnico v stanovanju (ki je bilo last Tomaža in matere), odstranil pohištvo in pripeljal najemnike, ki so v stanovanju živeli leto dni. Ko je Tomaž prišel iz psihiatrične bolnice, je bil dejansko brezdomec. Nekaj časa je najemal sobe po Ljubljani, potem pa je bil zaradi pomanjkanja finančnih sredstev primoran skupaj s Tanjo živeti na Dolenjskem«.

62

Vse navedene okoliščine so Tomaža obremenile do te mere, da je padel pod vpliv Tanje, ki je bila že pred tem zadolžena. Zdi se, da so posebne okoliščine, v katerih sta se znašla tako Tomaž kot Tanja, vplivale na iskanje izhoda iz finančnih težav ter so v želji po oblikovanju novih možnosti in rešitev za življenje vplivale na to, da sta se »v tem času Tomaž in Tanja odločila za kredit na 10 let (deloma za poplačilo zapadlih obveznosti, deloma za opremo za stanovanje, deloma za avtomobil na leasing) …«.

Odločitev za nakup avtomobila je dodatno sprožilo brezdomstvo Tomaža, ki je zahtevalo migracijo med Ljubljano (zdravljenje) in Dolenjsko (bivanje v Tanjini hiši). Da sta se odločila za nakup novega avtomobila na leasing, verjetno ni naključje, saj se je Tanja pred tem že poslužila podobne rešitve, da je prišla do avtomobila (v zadnjih 10 letih je Tanja kupila dva nova avtomobila na leasing). Zdi se, da je bila Tanjina želja ali potreba po novem avtomobilu močnejša od realnih finančnih zmožnosti. Ker je bila s pomočjo leasinga hitro dosegljiva, Tanja pa je s tem že imela prehodne izkušnje, je bil potreben le še kredit, ki je služil kot polog za nakup na leasing. »Tomaž je vzel kredit, saj je bil medtem 3 mesece zaposlen in je prinesel na banko zadnje 3 mesečne plačilne liste, ki so bile pogoj za odobritev kredita. Mesečno Tomaž plačuje obrok kredita v višini 205,00 €«. O nastalih posledicah, kar je značilno za finančno nepismenost, nista premišljevala.

Ker Tanja ni imela finančne podlage za uresničitev svojih želja in potreb, je te zadovoljevala s pomočjo Tomaževih prihodkov. Oba skupaj pa se nista zavedala svojih realnih finančnih zmožnosti in posledic njune prezadolženosti, ki so oba eksistenčno ogrozile. Tanja se je v času finančne krize, ko sta oba ostala brez denarja, zaradi plačila kreditnih obveznosti, obrnila po pomoč na center za socialno delo, ki ju je usmeril v naš program pomoči. Kljub eksistenčni ogroženosti se zaradi lastnih obrambnih mehanizmov pa tudi težav v duševnem zdravju, predvsem Tanja, ni pravočasno zmogla odločiti za predlagano rešitev osebnega stečaja. Odločitev za osebni stečaj je Tanja zmogla šele v aprilu 2018, torej po osmih mesecih od vključitve v program Psihosocialne pomoči v finančnih stiskah in dolgovih.

Pri iskanju rešitev iz stanja prezadolženosti se pogosto izkaže, da različni obrambni mehanizmi prezadolžene osebe omejujejo pri soočanju z realnostjo, da bi se zmogli hitreje odločiti za predlagane rešitve. Pri nudenju pomoči prezadolženim se pogosto izkaže, da je soočanje s prezadolženostjo proces, za katerega je potrebno prehodno obdobje, preden se prezadolženi odloči za aktivno reševanje svoje prezadolženosti.

V primeru nudenja pomoči Tanji in Tomažu se je izkazalo, da »družinsko« povezani posamezniki, ki se znajdejo v stanju prezadolženosti, težko pomagajo drug drugemu, čeprav imajo iskreno željo in namen, da bi to storili. V navedenem primeru je bilo še toliko težje, ker imata oba težave z duševnim zdravjem.

Prezadolženost je neke vrste stanje, ki ljudem onemogoča, da bi lahko sami, brez zunanje pomoči našli izhod, še posebej takrat, ko imajo tudi težave z duševnim zdravjem (»Med nudenjem pomoči obema se je izkazalo, da imata oba težave v duševnem zdravju. Tanja zaradi stisk in strahov impulzivno reagira (pri nas je sredi pisarne vstala in začela na nas vpiti; piše razna pisma; grozi …) in rešuje stvari v takšnem stanju tako v svojo škodo kot v škodo Tomaža. Na nek način dela Tomaža odvisnega od sebe - s tem sebe psihološko potrjuje, da mu je potrebna; morda na ta način opravičuje svoje bivanje pri njemu.«).

63

Ker se Tomaž v družini ni naučil ravnati z denarjem, saj je nad razporeditvijo sredstev ves čas »držala roko« njegova mati, so se posledice tega ravnanja pričele odražati z njenim odhodom v dom. Takrat je vsa odgovornost za življenje padla na Tomaža. Ker pritiska ni zmogel, je pričel svojo stisko in stres intenzivno tešiti z alkoholom. To stanje ga je pripeljalo do hospitalizacije, kjer se je v okviru zdravstvenega sistema pol leta odvajal od odvisnosti od alkohola. Ko je zaključil s hospitalizacijo, je doživel nov stres, saj je ostal brez možnosti, da bi živel v stanovanju, katerega večinski lastnik je bil.

Tomaž je sugestibilen, poln strahov in od drugih pričakuje rešitev in pomoč - ni v stanju zavedanja, kaj to zanj pomeni. Zaupa drugim, da mu bodo stvari speljali, naredili zanj stvari tako, da bo njemu dobro. Žal se je velikokrat zgodilo, da je šla ta »pomoč« v njegovo škodo. Ni naiven, vendar nima ne moči in ne zmožnosti, da bi se postavil zase.

Ko doživi stisko, se, ali zapije ali se zateče v psihiatrično bolnico. Ker sam ne zmore rešitve, se nekomu zaupa - ni nujno, da je to zanj dobro in v njem išče uteho in rešitev.

Zdi se, da je sam opazovalec. Ob drugih se počuti v nekem trenutku močnega.«

V primeru Tomaža se je izkazalo, da je njegova sugestibilnost, ki ima za posledico tudi odvisnost od odnosov in izhaja iz njegovega odnosa z materjo, kjer nikakor ni zmogel čustveno odrasti, bistveno pripomogla k njegovi prezadolženosti. Tako je finančno uresničeval vse predloge, ki jih je podala Tanja, ki pa niso bili nujno povezani z njegovimi potrebami po preživetju in v njegovo dobro.

Če je posameznik »vzgojen« za služenje drugim, potem je pogosto to tudi razlog, da

»brez posebnega premisleka o posledicah za svoje življenje« sledi predlogom drugih.

Posledice takšnega ravnanja, ki mu lahko rečemo tudi pasivno sodelovanje pri prezadolženosti, so se pri Tomažu pokazale, ko je vzel kredit in ko je se je odločil prevzeti finančni leasing. Zaradi svoje sugestibilnosti še vedno mesečno nameni 350,00 € za poplačilo obrokov kredita in finančnega leasinga, čeprav to ni njegova potreba, temveč je to potreba Tanje, od katere pa je sam čustveno odvisen.

Ker imata tako Tanja kot Tomaž težave z duševnim zdravjem, se na tem mestu postavlja vprašanje, v kolikšni meri sta zmožna racionalno sprejemati finančne odločitve in razumeti pomen posledic le-teh za njuno vsakdanje življenje?

Svetovalci se pri delu z ljudmi, poleg prezadolženosti, srečujemo z najrazličnejšo osebno problematiko. Pri delu s prezadolženimi posamezniki, pari in družinami potrebujemo specifična znanja, med drugim tudi s področja duševnih motenj, njihovih vplivov in posledic na prezadolženost. Potrebujemo psihološka, pravna, ekonomska in druga znanja. Nujno je poznavanje različnih oblik pomoči ter sodelovanje in povezovanje z drugimi institucijami in posamezniki, ki nudijo pomoč.

Tanji se je ves čas zdelo, da je sprejemala premišljene odločitve pri upravljanju s Tomaževim denarjem in tudi nenazadnje z njegovim premoženjem. Po pregledu dokumentacije se je izkazalo, da ni bilo tako.

Ko svetovalec prepozna škodljivo ravnanje, ki sicer ni namerno, na strani svetovanca, ki ima vpliv na z njim povezane osebe, je dolžan o tem obvestiti pristojne organe z namenom omejitve nadaljnje škode. V primeru, ko svetovalci delajo z osebami s težavami v duševnem zdravju, je potrebna dodatna pozornost, da se zaščiti

64

svetovančevo premoženje. Če tega svetovalec ne stori, so nadaljnje posledice še večje (izguba premoženja, doma, deložacija, povečevanje revščine).

Problematika prezadolženosti je zelo kompleksna in je potrebno sodelovanje z različnimi akterji pomoči. Svetovalec, ki nudi pomoč prezadolženim, je pogosto koordinator pomoči na drugih problemskih področjih in oseba, ki se povezuje z različnimi organizacijami ter drugimi posamezniki, ki nudijo pomoč (»Tomaž ima zapleteno finančno situacijo. Izvršb sicer še nima, ima pa veliko mesečnih izdatkov, ki presegajo njegove prihodke. Ker je njegova finančna skrbnica Tanja z njegovim denarjem reševala tudi svoje finančne stiske in ker so se stvari odvijale v Tomaževo škodo, smo centru za socialno delo predlagali razrešitev finančne skrbnice, saj ni bila v stanju, da to opravlja v Tomaževo dobro. Finančno skrbništvo je tako prevzel center za socialno delo in Tomažu pomagal poplačati z izrednimi pomočmi okrog 1.300,00 € dolgov iz naslova tekočih stroškov do upravnika stanovanja.).

Z zamenjavo finančnega skrbnika se je preprečila nadaljnja škoda in nadaljnje prezadolževanje Tomaža. Če svetovanec ne sodeluje s svetovalcem ali odločitve sprejema mimo njega, ker je njegova presoja tudi zaradi težav v duševnem zdravju zmanjšana, pogosto nastajajo dodatni dolgovi. Nemalokrat se zgodi, da nas svetovanci vedno znova obveščajo o novih finančnih obveznostih, ne da bi se predhodno o le-teh posvetovali. Takrat govorimo o novih zadolženostih. V takšnih primerih je včasih potreben ukrep odvzema poslovne sposobnosti, saj oseba ni zmožna ravnati v svojo korist.

Ker smo presodili, ob udeležbi na razpravi na sodišču, kjer tečejo tožbe v zvezi s sporno prodajno pogodbo stanovanja, da gre vse skupaj Tomažu v škodo, saj ni bil v stanju, da sodeluje, smo z njegovo privolitvijo postali njegovi skrbniki za poseben primer za tožbe, ki tečejo na sodišču.

Ker smo presodili, ob udeležbi na razpravi na sodišču, kjer tečejo tožbe v zvezi s sporno prodajno pogodbo stanovanja, da gre vse skupaj Tomažu v škodo, saj ni bil v stanju, da sodeluje, smo z njegovo privolitvijo postali njegovi skrbniki za poseben primer za tožbe, ki tečejo na sodišču.