Med pojavom dolga, zadolženosti in prezadolženosti ugotavljam pomembne razlike.
Dolg nastane, ko imamo mesečno obveznost, in je ne moremo več redno izpolnjevati.
V stanju prezadolženosti smo takrat, ko z razpoložljivimi finančnimi sredstvi ne moremo redno poravnavati tekočih obveznosti. Ko nismo več zmožni izpolnjevati vseh mesečnih obveznosti, pri čemer si »pomagamo« z različnimi premostitvenimi oblikami financiranja (hitri krediti, kreditne kartice, leasingi …) in iz meseca v mesec, zaporedno, presegamo svoje finančne sposobnosti, govorimo o stanju prezadolženosti. Iz študij primera je razvidno, da je večina prezadolženih uporabnikov šla skozi vse oblike zadolženosti in se na koncu znašla v stanju spirale prezadolženosti.
Izhod iz stanja prezadolženosti je proces, ki se najpogosteje brez zunanje pomoči samo še poglablja. Ljudje se pogosto znajdejo na robu obupa, sami s svojimi stiskami in ne vedo, kaj naj še naredijo.
Ker je problematika prezadolženosti zelo kompleksna, je potrebno sodelovanje z različnimi akterji pomoči. Celostna oblika pomoči prezadolženim omogoča, da s pomočjo zunanjih virov pomoči, pričnejo delovati v smeri izhoda iz stanja prezadolženosti.
Vzroki na ravni posameznika in na ravni družbe za nastanek prezadolženosti so različni. V navedenih študijah primerov se je izkazalo, da se prepletajo osebni in družbeni dejavniki. Po eni strani družba omogoča in spodbuja prezadolženost. Po drugi strani tudi posamezniki težijo k zadovoljevanju potreb, ki niso nujne potrebne za preživetje in tudi ne za njihovo boljše življenje. Navedena dinamika zadolževanja vodi tako posameznika kot tudi skupnost, v kateri živi, v stanje prezadolženosti, kateri se pridružijo različni akterji (banke, zastavljalnice, izterjevalci, sivi trg).
Dokler posameznik ne zagleda problematike prezadolženosti in se z njo ne sooči, izhod iz tega stanja ni mogoč. Iz predstavljenih primerov ugotavljam, da je šele zunanji pritisk tisti, ki jih prisili tako v soočenje z s situacijo prezadolženosti kot tudi z iskanjem izhoda iz tega stanja.
Eden izmed temeljnih razlogov za prezadolženost kot tudi za izhod iz slednje, je priznavanje obstoja problematike in iskrenost, ki omogoča, da se situacija prične reševati. Zaradi tega je smiselno spoznavanje življenjske zgodbe in stila življenja ne samo posameznika, temveč tudi njegove družine. Če prezadolženost, preden je nastopila, omogoča določen življenjski stil, ga tudi reševanje le-te determinira.
Posledično to pomeni, da se vzroki predvsem na ravni družbe spremenijo in odzrcalijo v posledicah, ki jih občuti prezadolženi posameznik. Tisto, kar je v mojih primerih ljudem prinašalo ugodje, jim ga, ko se prične reševati vzroke za prezadolženost, spremeni v posledice tako za posameznika, družino kot tudi okolje.
Osebni vzroki za prezadolženost so pogosto posledica določenih izrednih ali rednih življenjskih dogodkov: izguba zaposlitve; poškodba na delu; invalidska upokojitev;
porušeno duševno in telesno zdravje; nizki prihodki kljub zaposlenosti (prekarnost - nov razred revnih!); zasvojenosti; porušeni medsebojni odnosi in ločitve; osebnostne lastnosti in posameznikovi obrambni mehanizmi; socialna izključenost; smrt bližnjega itd.
72
Študije primerov so pokazale, da se individualni in družbeni vzroki za prezadolženost najpogosteje povezujejo in/ali dopolnjujejo.
Psihični dejavniki, ki pripomorejo k stanju prezadolženosti obsegajo tako osebnostne lastnosti posameznika, njegove obrambne mehanizme in tudi izkustveno znanje. Skozi študije primerov se je izkazalo, da je čustvena stabilnost/krhkost odločilni dejavnik, ki vpliva na posameznikov odziv na življenjsko stisko, ki posledično vpliva ali celo povzroči prezadolženost. V naših primerih so se za odločilni dejavnik za prezadolženost izkazale posameznikove odločitve, ki niso bile dovolj premišljene. Po drugi strani je bistven dejavnik tudi impulzivna odločitev posameznika v določenem trenutku življenja, ki pogosto izvira iz njegovega nezavednega dela in predstav o sebi, ki jih je posameznik zgradil v zgodnjem obdobju svojega življenja ter njegovih življenjskih sklepov, ki jih je sprejel v najzgodnejšem obdobju svojega življenja. Po drugi strani pa se v finančnih stiskah, ki trajajo dolgo, posameznikovo obnašanje spremeni, etična in moralna načela popustijo.
Tranzicijski dogodki, ki vplivajo na obnašanje in ravnanje s posestjo, so še posebej upokojitev; invalidska upokojitev; ločitev; smrt bližnjega; dolgotrajna bolezen, saj bistveno vplivajo na prihodke in življenjski standard tako posameznika kot tudi družine.
V študijah primerov se je izkazalo, da so osnovni stroški življenja ostali enaki, čeprav so se prihodki posameznikov občutno zmanjšali. Izkazalo se je, da se prezadolženost poglablja še ob pomembnejših življenjskih prehodih (poroka, rojstvo otroka, zamenjava bivališča; bolezen), ko se psihična struktura zrahlja. Takrat je človek bolj ranljiv, saj lahko čuti negotovost, dvom, strahove, dezorientacijo, ker tranzicije od posameznika zahtevajo spremembe in spremembe zahtevajo svoj davek. Takrat so lahko odločitve nerazsodne.
V študijah primerov se je izkazalo, da imajo posledice prezadolženosti za posameznika, partnerja ali družine različne razsežnosti, ki niso zgolj ekonomske narave. Pri predstavljenih primerih so se odrazile v nasilju v družini; zasvojenosti;
poslabšanju telesnega in duševnega zdravja; delovni nezmožnosti; porušenih medsebojnih odnosih in zamerah med člani družine itd..
Odziv na stiske in napetosti v primeru prezadolženosti je vedno individualen. Če se prezadolženost ne prične pravočasno reševati, če se njeno reševanje stalno prelaga, je med člani družine porušeno zaupanje; zamere se povečujejo; komunikacija se usmerja v stalno iskanje novih finančnih virov; pojavijo se različni pritiski s strani upnikov, kar predstavlja dodaten vir stresa; išče se krivca za nastalo situacijo;
nemalokrat se zakonci v takšnem stanju odtujijo in se razhajajo.
Posamezniki, ki se bojijo konfliktov, se težje soočajo s stanjem prezadolženosti, saj ta od njih zahteva povečan čustven napor. Prav tako odvisnost »prelaga« soočenje z realnostjo.
Dolgotrajno stanje prezadolženosti posameznika in/ali družino družbeno izključuje in jo omejuje, saj se težje vključujejo v družbo. Zaradi tega imajo okrnjeno socialno okolje, ki bi jim bilo v navedenem stanju v pomoč, pri čemer je socialni kapital tisto, zaradi česar posamezniki lažje premagajo različne življenjske tranzicije. Pri vseh mojih študijah primerov se je izkazalo, da je zanikanje in odlog reševanja prezadolženosti za
73
seboj potegnilo veliko več posledic, v enem primeru tudi deložacijo, ki se ne bi zgodila, če bi se dolg pravočasno in ustrezno reševal.
Oblike pomoči prezadolženim so različne. V okolju deluje več javnih kot nevladnih organizacij, ki nudijo pomoč prezadolženim. Nekatere organizacije (npr. centri za socialno delo, Rdeči križ, Karitas itd.) se bolj usmerjajo v finančne oblike pomoči. Druge organizacije delujejo na področju preprečevanja brezdomstva (npr. Kralji ulice, stanovanjski skladi …). Celostno psihosocialno pomoč pri prezadolženosti in deložacijah pa najdemo v nevladni organizaciji Prelomi.
Na tem mestu posebej poudarjam, da je nujno sodelovanje različnih organizacij, da je lahko pomoč prezadolženim čim bolj učinkovita in trajna.
74