5.1 Opredelitev raziskovalnega problema
Makroekonomsko okolje z obrestnimi merami, s cenami stanovanj, z brezposelnostjo itd. vpliva na raven zadolževanja in obratno – veliko trošenje posameznikov in družbe vpliva na gospodarsko rast in razvoj ter ima s kreditiranjem pomembne makroekonomske posledice. Dejstvo je, da ne obstaja enotna definicija o prezadolženosti v Sloveniji in prav tako ne v Evropski uniji. Obenem so tudi statistični podatki o prezadolženosti skopi in neprimerljivi (ali jih ni na voljo, kar velja za Slovenijo, saj nimamo kazalnikov, ki bi pokazali na posameznike/gospodinjstva v finančnih težavah oz. prezadolženosti) na ravni EU. Problematiko prezadolženosti države rešujejo različno. Večini držav v EU je skupen institut osebnega stečaja oziroma insolventni postopek ter mreža svetovalnic za ljudi v finančnih težavah. Slovenija je v zadnjih 15 letih sprejela nekaj ukrepov (Zakon o potrošniških kreditih, Zakon o izvršbah in zavarovanju, Zakon o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb, register nebančnih kreditodajalcev pri Uradu za varstvo potrošnikov), kar vse zmanjšuje možnosti za prezadolževanje Slovencev (Ferk, 2007).
Kljub navedenim zakonskim ukrepom države, pri delu na Prelomih, ugotavljam, da ljudje v stiski prepogosto zasledujejo končen cilj, ne glede na svoje finančne zmožnosti in morebitne posledice. S tem namenom sem se odločil za raziskavo, s katero sem želel preučiti osebne in družbene dejavnike posameznikov ter njihov vpliv na nastanek dolgov, zadolženosti in prezadolženosti. Nadalje analizirati potrebe in posledice prekomernega zadolževanja in spirale prezadolženosti za posameznika in družino ter medsebojne odnose v skupnosti (razhod, izguba premoženja, telesno in duševno zdravje, odvisnosti itd.). S pomočjo študije izbranih treh primerov, kjer so uporabniki prišli po pomoč zaradi finančnih stisk in dolgov na Prelome - Inštitut za družinsko terapijo, svetovanje in izobraževanje, sem izluščil skupne osebne in družbene dejavnike, ki vplivajo na njihovo prezadolženost.
V ta namen sem pregledal različne raziskave, ki se nanašajo na moja raziskovalna vprašanja. Med drugim sem zasledil raziskavo, ki je bila izvedena v letu 2014, in je pokazala na povezavo med prezadolženostjo in vzajemnim vplivom na fizično in duševno zdravje (Zdravje in prezadolženost). Druga raziskava, s katero sem se v literaturi srečal, je iz leta 2013. To raziskavo je opravil Directorate General for Health and Consumers of the European Commission. V njej so analizirali naravo in vzroke za prezadolženost v vseh 27 državah EU, njihove finančne institucije ter širše socialno-ekonomske posledice.
V povezavi z osebnostjo posameznika in prezadolženostjo, je raziskava avtorjev Ottaviani in Vandone (2011) pokazala, da posameznikova impulzivnost pomembno vpliva na njegovo prezadolženost.
Močno povezavo med prezadolženostjo in težavami v duševnem zdravju, ko banka poveča obrestno mero, je pokazala raziskava avtorjev Boycea, Delaneya, Fergusonb in Wood (2018).
Gathergood (2012) je v raziskavi, ki je potekala v Veliki Britaniji ugotavljal, možne povezave ter njihov vpliv med finančno pismenostjo posameznika, njegovo
38
samokontrolo in prezadolženostjo. V tej raziskavi se je izkazalo, da so problemi prezadolženosti povezani s samokontrolo in slabo finančno pismenostjo.
V Braziliji so leta 2014 na 1046 prebivalcih, v Santa Mariji, s pomočjo vprašalnika raziskovali vpliv prezadolženosti v povezavi z demografskimi in kulturnimi spremenljivkami ter sedmimi osebnostnimi faktorji (finančna pismenost, dojemanje tveganja, tvegano obnašanje, čustva, materializem, prezadolženost, vrednote povezane z denarjem). Avtorici Mendonça Flores in Mendes Vieira (2014) sta ugotovili, da obstajajo pomembne razlike med dolgom posameznika in njegovo starostjo, spolom, stanom, izobrazbo, religijo, zaposlitvijo, družinskim prihodkom in odvisnostjo od kreditnih kartic. Rezultati te raziskave so še pokazali, da posameznikovo razumevanje tveganja, emocij in vrednotenja denarja, negativno vplivajo na njegovo prezadolženost.
V povezavi z telesnim in duševnim zdravjem ter prezadolženostjo je Sweet (2018) v svoji raziskavi ugotovil, da posameznikovo dojemanje osebnega dolga v času neoliberalizma močno poslabšuje njegovo zdravje (krvni tlak, povečana telesna teža, depresija, anksioznost, stres itd.).
Nadalje je sistemski pregled 65 raziskav (Richardson, Elliott, Roberts, 2013) pokazal povezavo med prezadolženostjo, duševnim zdravjem (še posebej depresijo in samomorom; težavami z alkoholom in drogami) ter posameznikovimi mesečnimi prihodki in fizičnim zdravjem (debelostjo).
Raziskave, ki bi se neposredno nanašala na moje raziskovalno vprašanje o vplivu tranzicijskih dogodkov na prezadolženost nisem zasledil.
5.2 Raziskovalna vprašanja
Postavil sem si naslednja raziskovalna vprašanja:
- V čem so razlike med pojavom dolga, zadolženosti in prezadolženosti?
- Kje so vzroki na ravni posameznika in na ravni družbe za nastanek prezadolženosti?
- Kateri psihični dejavniki pripomorejo k stanju prezadolženosti?
- Kako učinkujejo tranzicijski dogodki na obnašanje in ravnanje z denarjem in s posestjo?
- Kakšne so posledice prezadolženosti za posameznika, partnerja ali družine?
- Katere oblike pomoči so na razpolago?
5.3 Vzorec
Uporabil sem priložnostni vzorec. Izmed 200 primerov svetovanj, s katerimi razpolagamo v arhivu Inštituta Prelomi, svetovancem v letih 2017 in 2018, ki so iskali pomoč, sem izbral tri, pri čemer sem upošteval naslednje kriterije izbora:
- individualna prezadolženost,
- družinska prezadolženost in njen vpliv na člane družine,
- kombinacija različnih dejavnikov, ki vplivajo na prezadolženost in se pri prezadolženosti prepletajo,
- prikaz različnih posledic prezadolženosti za posameznika in družino, - nudene različne oblike pomoči za prezadolžene.
39
V vzorec je bilo vključeno pet ljudi, ki so bili stari med 38 in 69 let z različno izobrazbo, s socialnim statusom, stanom in z višino dohodka.
Peter moški 42 višja šola zaposlen
za ned.
čas
poročen 1.600,00
€ Sanja ženski 38 višja šola zaposlen
za ned.
čas
poročen 1.200,00
€
5.4 Metoda in raziskovalni pristop študija primera
Raziskovanje je bilo kvalitativne narave na podlagi treh študij primerov.
Za obdelavo podatkov sem izbral kvalitativno metodo raziskovanja - študijo primera, pri kateri je poudarek na vsebinski interpretaciji zbranega gradiva, ki se povezuje in dopolnjuje s predhodnimi teoretičnimi spoznanji.
Študija primera temelji na raziskovanju znotraj posameznih primerov, kjer raziskujemo posameznika pa tudi posameznike med seboj. Na podlagi tega je možna tudi primerjava, če uporabimo več študij primerov in iz njih izluščimo zakonitosti. Mesec navaja, da je študija primera »celovit opis posameznega primera in njegova analiza, to je opis značilnosti primera in dogajanja ter proces odkrivanja teh značilnosti, to je raziskovanja samega sebe« (1998 a, str. 45). Za študijo primera je torej bistveno, da zberemo informacije o okoliščinah in kontekstu problemov, da bi razumeli probleme v kontekstu.
»S študijo primera intenzivno in podrobno analiziramo in opišemo npr. osebe vsako posebej (neko njeno dejavnost, njene posebne potrebe, življenjsko situacijo, življenjsko zgodovino itn.) …« (Sagadin, 1991, str. 31). S pridobljenimi informaciji sem opravil bolj poglobljeno in kompleksno primerjavo.
»…študije primera poudarjajo razvojne dejavnike, kar pomeni, da primeri nastajajo in se razvijajo v nekem času, pogosto kot niz konkretnih in medsebojno povezanih dogodkov, ki se pojavijo v »tem času in prostoru«; celostno gledano pa vse to sestavlja primer (ang. the case). Kot zadnje se študije primera osredotočajo tudi na odnos do okolja, tj. konteksta« (Flyvbjerg, 2011, str. 301, v Starman Biba, 2013, str. 70). S pomočjo poglobljenega razumevanja zgodbe posameznika in njenega konteksta sem lažje našel povezave, ki so mi pomagale pri razumevanju posameznika.
40
»Študija primera je podrobna predstavitev etnografskih podatkov, ki se nanašajo na določeno zaporedje dogodkov, iz katerega skuša analitik priti do določenih teoretičnih sklepov. Dogodki sami se lahko nanašajo na katero koli raven družbene organizacije:
celotno družbo, kak del družbe, družino ali posameznika. Od bolj splošne etnografske reportaže se razlikuje po tem, da je študija primera bolj podrobna in specifična. Vsaka študija primera je opis specifične konfiguracije dogodkov, v katerem je udeležena povsem določena množica akterjev, v neki določeni situaciji, v določenem časovnem trenutku« (Mitchell, 1995, str. 237, v Mesec, 1998, str. 2).
V okviru študije primera lahko proučujemo en sam primer ali več primerov. Če preučimo več posamičnih študij primerov, lahko te med seboj primerjamo in jih s predhodno pridobljenimi spoznanji pri analizi prejšnjih primerov interpretiramo (Mesec, 1998, str. 3).
5.5 Opis postopka zbiranja podatkov
Opisane študije primera temeljijo na primerih svetovancev, ki so vključeni v naš program pomoči. Podatke za te primere sem črpal iz arhiva Inštituta Prelomi, z dovoljenjem uporabnikov, kjer za potrebe nudenja pomoči svetovancem iz različnih virov in z različnimi metodami zbiramo podatke. To mi je bilo v pomoč, da sem celostno opisal in analiziral posamezne primere. Kasneje je bila to podlaga za oblikovanje teoretičnih pojmov, pojasnitev določenih dogodkov, ravnanj, odločitev in posplošitev tako prezadolženih posameznikov kot družin.
»Pri študiji primera lahko uporabimo najrazličnejše metode, kvalitativne in kvantitativne, bolj ali manj strukturirane. Metode zbiranja empiričnega gradiva lahko razdelimo na tri velike skupine: metode opazovanja, spraševanja in izkoriščanja dokumentarnih virov. Metode opazovanja je mogoče razdeliti na več vrst glede na odkritost ali prikritost opazovanja in glede na vlogo opazovalca v odnosu do opazovanih« (Mesec, 1998, str. 29).
Pri študiji primerov sem tako uporabil različne dokumente, ki so jih prinesli svetovanci in se nanašajo na njihovo zdravstveno, premoženjsko in socialno stanje. Uporabil sem zapise, ki jih naredimo svetovalci ob razgovorih z uporabniki in z drugimi deležniki, ki se bodisi hkrati z njimi vključujejo v pomoč ali pa jim pomoč nudijo drugje. Nadalje sem se poslužil lastnega opazovanja in diskusije s sodelavci o teh primerih.
Uporabnike, ki sem jih uporabil za študijske primere sem seznanil o uporabi njihovih življenjskih zgodb ter njihova imena, življenjsko zgodbo ter podrobnosti prilagodil do te mere, da se jih drugi ne morejo prepoznati zaradi varovanja osebnih podatkov. Z njihovo privolitvijo sem njihove življenjske zgodbe analiziral ter se kasneje lotil obdelave podatkov ter izpeljal analizo le-teh.
Gradivo za študijo primera je lahko (prav tam, str. 4) primarno, sekundarno in kombinirano. Primarno gradivo pridobimo z opazovanjem (največkrat z udeležbo) in z razgovori (odprti in pripovedovalni intervjuji). Sekundarno gradivo sestavljajo dokumenti, zbrani v dosjejih o primerih (npr. v pravu, socialnem delu) ali v anamnestičnih zapisih (v psihologiji, psihiatriji). Pri kombiniranem gradivu lahko črpamo iz primarnih in sekundarnih virov hkrati.
41
Spisi o svetovancih so sestavljeni iz različnih dokumentov, odvisno od namena in potreb po nudenju pomoči. »Dokument je vsak zapis, ne glede na njegov pravno-formalni status in pomen, ki je relevanten za raziskavo. (…) Dokumenti v raziskavi so tudi vsi raziskovalčevi zapisi, opisi, dnevniki, komentarji, interpretacije, razmišljanja, zapisniki sestankov raziskovalne skupine, osnutki, sheme, modeli, povzetki ipd.« (prav tam, str. 31).
Za namen popisa študije primerov sem sproti zapisoval odgovore na vprašaja svetovancev, ki smo jih svetovalci zastavljali med nudenjem pomoči in sem zapisal tudi vsa lastna opažanja. Svoje zapise sem sproti dopolnjeval in si zraven beležil tudi lastna razmišljanja in spoznanja, ki so se mi ob tem utrnila.
»Beleženje podatkov je lahko bolj ali manj strukturirano. Manj strukturirane oblike beleženja so dobesedni zapisi pogovorov in pripovedi, opisi opazovanj, dnevniški zapisi ipd. Bolj strukturirane oblike segajo od vpisovanja opažanj v vnaprej pripravljene vprašalnike, ki nas opozarjajo na posamezne vidike pojava, do vpisovanja opažanj in ocen v opazovalne liste, kamor beležimo znake za prisotnost določenih pojavov ali ocene. V splošnem velja, da se moramo pri beleženju glede časa, trajanja, prostora, oblike, dovoljenj, anonimnosti ipd. prilagoditi zahtevam situacije« (prav tam, str. 30).
5.6 Postopki obdelave podatkov
Bistvo študije primera je refleksivna interpretacija, kjer spoznanja primerjam z drugimi, predvsem z zunanjimi (s teoretičnimi) pomenskimi sistemi (prav tam, str. 14-15).
Preučena literatura mi je bila v pomoč, da sem dobil vpogled v teoretično podlago na različnih problemskih področjih, s katerimi se srečujejo naši svetovanci. To mi je omogočilo, da sem lažje prepoznal in tudi povezal ozadja, ki so naše svetovance pripeljala do prezadolženosti v povezi z drugo problematiko. Na podlagi tega so mi bile tako posledice prezadolženosti kot tudi spremljajoče posledice, s katerimi se srečujejo naši svetovanci, bolj jasne.
Mesec (1998, str. 15) navaja, da iz teoretičnega predrazumevanja in iz empirične ugotovitve sklepamo na povezanost značilnosti. »Raziskave nikoli ne začenjamo teoretično popolnoma neorientirani, ampak z določenim teoretičnim predrazumevanjem«.
»Pri študiji primera temelji sklepanje na analitični indukciji«, kjer »na posameznem primeru proučimo, kako so posamezne lastnosti, procesi ali dogodki med seboj povezani, v kakšnih odnosih ali razmerjih so: strukturnih (npr. hierarhični odnosi), časovnih, historičnih (zaporedni dogodki, sočasni dogodki; kaj čemu sledi) ali dinamičnih, razvojnih (kaj se iz česa razvije ipd.).Tudi če ugotovimo določeno vrsto povezanosti v enem samem primeru, je to lahko teoretično pomembno« (prav tam, str.
16).
Študije primerov sem večkrat prebral, da sem laže določil pomenske kode posameznih delov besedila. Ob branju besedila sem posameznim delom besedila pripisal vsebinsko kodo, ki je smiselno povzela vsebino. Kode sem nato združeval po smiselnosti v kode drugega reda in te po smiselnosti v kode prvega reda. Te so bile
42
po večini že vključene v postavljenih raziskovalnih vprašanjih. Kode prvega in drugega reda so bile podlaga za interpretacijo in odgovore na moja raziskovalna vprašanja.
»Študija primera je primerna za oblikovanje pojmov na induktiven način iz empiričnega gradiva po postopkih, ki vključujejo več stopenj ali faz kodiranja (Mesec, 1989, str. 5).
( …) Vsebino posameznih segmentov povzamemo v obliki gesel, naslovov, nadrejenih pojmov ali kratkih parafraz. Ta postopek imenujemo tudi osnovno kodiranje. (…) Nekatere odseke besedila izpustimo iz postopka kodiranja, druge zadržimo; pri tem so nekateri pomembnejši za nadaljnjo analizo kot drugi« (prav tam, str. 14).
S pomočjo analize in interpretacije ter povezave tako teoretičnih spoznanj kot spoznaj, pridobljenih s študijo primerov, sem prišel do spoznanj in odgovorov na raziskovalna vprašanja.
»Namen analitičnih postopkov je odkrivanje struktur, obrazcev, pravilnosti in pojasnjevanje (eksplanacija). Analiza naj bi pripeljala do oblikovanja konceptov, hipotez in eksplanacij, to je, do teoretičnih formulacij. To pomeni, da analize ni mogoče ločiti od interpretacije« (Mesec, 1998, str. 33).
43