i i List za mlade matematike, fizike, astronome in raˇ cunalnikarje

i i

“2-4-Vagaja-naslov” — 2009/3/26 — 14:49 — page 1 — #1

i i

i i

i i List za mlade matematike, fizike, astronome in raˇ cunalnikarje

ISSN 0351-6652 Letnik 2 (1974/1975) Številka 4

Strani 144–145

Marijan Vagaja:

OB STODVAJSETLETNICI SMRTI K.F. GAUSSA

Kljuˇ cne besede: matematika.

Elektronska verzija: http://www.presek.si/2/2-4-Vagaja.pdf

c

1974 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije c

2009 DMFA – založništvo

Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali

posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-

ljeno.

OB STODVAJSETLETNICI SM R TI K. F. GAUSSA

Pre d sto d vajs e t imi leti je umrl eden naj ve č j ih ma tema tikov vseh ča­

sov K. F.G a us s. Rodil se je 30.apri - la 1777 v Brauns c h we i g u v Nemčij i ,

kot si n siromaš n i h starš ev . Svo jo izr e dno nada r jenost je pnkazal že

~elo zg od a j . Pri dveh le t i h je že znal brati in računat i. Ko je neko sob oto nj e go v oče del al tedenski

obraču n za delavce, je nje govo ra-

čun an je budno spremljal mali Gauss. Tako j , ko je oče nare d i l napako , ga je nan j o opoz or il sin, ki tedaj še ni do po l n i l tri leta . Iz r e dno sposobnost računanja na pame t je ob držal vse življ enj e .

Vos no v no šolo je začel ho diti, ko je do po l n i l sedem let Nekoč je

njego v učitelj Butt ne r v ru zred u zast &v il tole nalogo : Poi šč i t e

vsoto 1+2+3+ .. . +3 9+ 40! Mladi Gauss , ki te d aj še ni.vedel za arit- metično zapore d j e , si je v glav i za mislil to l e shemo :

1 + 2 + 3 + + 40 + 39 + 38 + 41 + 41 + 41 +

+ 18 + 19 + 20 + + 23 + 22 + 21

+ 41 + 41 + 41

=

prekos i l vse svo je sošolce in prese ne til učitelja . Ta dogodek mu je odprl vrata v mat emati č n i svet. Bu t t ne r mu je pok l o n i l nekaj ted aj najboljših aritmetičnih knjig , ki j ih je ml ad i Gau s s ka r pož i r a l . Pri tem br an j u se mu je ost r i l in razvij al kr i t ič n i ma~

tematični duh . Ml ad i Gauss pa je pokazal tudi veliko za n im a n je in nadarjeno st pri uč enju klas ični h je ziko v. Kasne je je svoj~ naj- večj a de l a napisal prav v latin š čini. V star os t i od petna js t do osemn a j s t let je prede l a l naj v a žnej ša dela, ki so jih napisali Newton, Euler, Laplac e in La gran ge. Ko se je leta 1795 vpisoval na univerzo v Gč t t inge nu , se še ve dn o ni mog el odloč i t i , ali bo

144

mater..atik ali filolog . Ko pa se mu je 3O.ma rc a 1796 posrečilo do- kazati, kda j je mogoče kon st rui r a t i pr av i l n i mnogo k o t n ik z l i h im št ev i lom st r an i c z uporabo ra vn i la in šest i l a , se je doko nč no od -

lo čil za ma tema t iko. Tr idese t i ma re c je bi l pre lomni dan v njego- vem življ enju. Istega dne je tudi zač el voditi sv oj zn a ns t v e n i dnevnik, ki je ed e n naj dra g oc e n e j ših do k ume n to v v zgo d o v i n i ma - tematik e. Vanj je vpi s o v al kr a tke be l ežk e o rezultati h svojih raz- isk o vanj . Ob j av l j a l pa je le povsem dog n a n a in tehtna de l a , vse dr ugo je ostalo v njegovi be l ežk i ozir o ma v njegovi gl av i . Ce bi obj av i l vse , ka r je ved e l , bi bi l a matema t ika prehitela svoj raz- voj za kakih petd e s e t let. Vel ikim a matema t ikoma Ab e l u in Jacobi- ju se ne bi bilo treba t rLdi t i, da bi odkr i l a t isto, kar je Gauss ved el že pre d njunim rojstvom. Leta 1798 je dovršil svo)e veliko delo s podro čj a teorije št ev i l DIS QUI SI TIO NES ARITHMETICAE, ki je še danes ena najimenitnej ših mat em atičnih kn j i g. Dotiskana je bi- la leta 1801 v Leipzigu. Svo je drugo veliko delo je objavil l~ta 1809 z naslovom: Teorija gibanja nebe snih teLes, ki krožijo okrog sonca. Ce bi bil Gauss objavil odkritje, ki ga je zaupal v pismu svojemu prijatelju astronomu Be s s e l u leta 1811, bi bilo to leto za razvoj matematike prav tako pome mb n o , kot je bilo leto 18 01 , ko je iz šla Disquisitiones arithmeticae. Ko je veliki Gauss v po - polnosti doumel kompleksna štev i l a , se je namreč lotil problemov o funk ciji ko mp l ek s n e spremenljiv ke. Odkril je marsikaj na tem področju , ka r je po njego vi smrti razkril njegov dnevnik in ka r sta morala ponovno odkriti Cauchy in Weierstrass. Naslednje leto je objavil veliko razpravo o hipergeometrijskih vr s t a h .

Gauss je veliko prispe val k razvoju geometrije, upera bi mate- ma tike v geodeziji, Newtonovi gravitacijski teoriji in elektro- magnet i z mu. Bil pa ni samo velik teoretik, temveč tudi spreten eksperimentator in izumitelj. Mej jrugim je leta 1833 izumil

električnibrzojav.

Z znanostjo se je ukvarjal ~se življenje. Njegove ustvarjalne strasti ni mogla prekiniti niti težka bolezen. Umrl je 23.febru- arja 1855 v Gčttingenu zaradi srčnega obolenja in vodenice .

Vmatematičnem svetu bo zaradi svojih del ostal nesmrten, v zgodovino matematike pa je prišel z nazivom princeps mathemati- corum - vladar matematikov.

Marijan Vagaja 145