i i List za mlade matematike, fizike, astronome in raˇ cunalnikarje

i i

“2-4-Vadnal-naslov” — 2009/6/10 — 13:06 — page 1 — #1

i i

i i

i i List za mlade matematike, fizike, astronome in raˇ cunalnikarje

ISSN 0351-6652 Letnik 2 (1974/1975) Številka 4

Strani 133–135

Alojzij Vadnal:

ZAˇ CETNI POJMI NOMOGRAFIJE

Kljuˇ cne besede: matematika, nomografija.

Elektronska verzija: http://www.presek.si/2/2-4-Vadnal.pdf

c

1974 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije c

2009 DMFA – založništvo

Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali

posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-

ljeno.

MATEMATIKA

ZAČETNI POJMI NOMOGRAFIJE

5. Mreže

!@)\

V tretjem razdelku (Presek rr-1974/75, št.2 , str.6? ) smo spoznal i mrežni nomogram za procentni račun. Bistve~i sestavni del tega, pa tudi dr u g i h nomogramov istega tipa, je mreža. V tem razdelku si bomo ogledali nekaj posebno enostavnih mrež.

Kvadratna mreža. Kvadratno mrežo sestavljata dve družini pra- vo ko t no se sekajočihvzporednih premic; v njej so presledki med vzporednicami enaki. Papir karo, ki ga trgovine prodajajo v polah, je pravzaprav kv a d r a t n a mreža, v kateri so presledki med vzpored- nicami široki 5 mm. Nadalje prodajajo v trgovinah mi l i me t r s k i pa- pir, ki je tudi kvadratna mreža; v njej so presledki med vzpored- nicami široki 1 mm.

Pravokot~a mreža. Pravo kotno mrežo sestavljata dve družini pravokotno se sekajočihvz porednihpremic; v njej presledki med vzporednicami prve družine niso enaki presledkom re d vzporedni- cami'druge druž ine. Papir visoki karo, ki ga prodajajo trgovine v polah, je pravzaprav primer pravokotne mreže.

Poleg teh najbolj enostavnih tipov mrež uporabljamo v nomogra- fiji še mreže raznih drugih tipov. Navajamo nekaj posebno pogosto uporabljanih tipov mreŽ in to takih, ki jih dobimo v trgovi nah.

Slika 1 kaže pol logaritemsko mrežo, ki jo prodajajo pod imenom pollogaritemsk i papir. Slika 2 kaže logaritemsko mrežo, ki se'pro- daja pod imenom logaritemski papir. Slika 3 ka ž e polarno mrežo, slika 4 pa trikotniško mrežo. V osnovi 135. strani je nar isana mreža štirih družin vzporednic.

Teh in podobnih mrež pa ne uporabljamo samo v no mo g r a f i j i , am- pak tudi drugod, zlasti npr. v tehniki za risanje diagramov, v statistiki za nazorno prikazovanje podatkov itd ..

13 3

Sl.1 Pollogaritemska mreža

-.

~~

"'"

,,--

\;

-'--, 7

^L-O- _I I

/ ^I

."

-- --

_I

Sl . 3 Polarna mreža

:±=-_ "g="~~~~* ~1

: 0 ~ ~

-~

~

u 1-

-ti

~?

!-nI -Li

ji

Sl.2 Logar itemska mreža

1'.

51.4 Tr iko t n i š k a mre ž a

Se d a j, ko poznamo mr e že , skonstruirajmo nek posebno enostaven mrežni nomogram in sicer nomogram za seštevanje dveh 8umandov. Vzemimo obrazec:

x + y = z

134