i i List za mlade matematike, fizike, astronome in raˇ cunalnikarje

i i

“2-3-Prosen-naslov” — 2009/3/26 — 14:25 — page 1 — #1

i i

i i

i i List za mlade matematike, fizike, astronome in raˇ cunalnikarje

ISSN 0351-6652 Letnik 2 (1974/1975) Številka 3

Strani 107–110

Marijan Prosen:

ASTRONOMI DRUŽINE HERSCHEL

Kljuˇ cne besede: astronomija.

Elektronska verzija: http://www.presek.si/2/2-3-Prosen.pdf

c

1974 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije c

2009 DMFA – založništvo

Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali

posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-

ljeno.

ASTRONOMIJA

_ _ _t I

ASTRONOMI DRUŽINE HERSCHEL

.. _{". Y·.·} A _~

~r .

Za razvoj astronomi je je zelo zaslu ž- na ne mš k o-ang le ška dr už i na Hers c hel . Prvi iz te druž ine, Will iam He rs che l , je prišel v zgodovino ast ro nom ij e ko t konst r ukt o r dalj nogle d ov, kot ne umoren op a zov ale c ne ba, prvi razisko valec Ri m- sk e cest e in drugi h gala k s ij .

Kot mlade nič je iz ro dn e Nemč ije po- begnil v Angli jo . V začetku je bil go d- benik, komponist in učitelj glasb e . Ze 36 le t star je spre meni l pokli c in po- st a l ed e n najve č jih astronomov.

Bi l je samouk v gl a s bi in v astro n o- mi j i . Gr adil je vs e večje da l jnoglede, ki jih je pošilj a l na vse strani. Leta 178 7 je zgradil tedaj največji te lesko p - -ref le kt o r z odpr t i no 125 cm in goriščn o

razdaljo 12 m (sl .2).

S·svoj imi da l jnogIe di je šti ri kr a t skrbno pregl edal vs e nebo, ki ga je lah- ko vid el iz Angl ij e. Pri te m je leta 178 1 na še l no v planet - Ur an. Na to je odkr i l še dva Sat u r nov a in dva Urano va

Sl.l Od zgoraj navzdo l : sir Wil l iam hers c h el (1 738 -1822 ) , Karol ina Herschel (1 7 5 0- 1848 ) in sir John Her- schel (1792 -18 71)

81.2 Največji Herschlov reflek- tor. Herschel je gradil reflektorje na poseben način.

Nagnil je glavno zrcalo in s tem povečal zmogljivost daljnogleda.

Njegovi teleskopi so bili izred- no gibljivi.

Sl.3 Herschlov prikaz oblike našega zvezdnega sistema - - Galaksije'; Sonce (S) je postavil skoraj v središče.

satelita, določil vrtiIni čas Saturna, pojasnil spremembe polar- nih Marsovih kapic in raziskal pasove na Jupitru.

Glavne raziskave je posvetil zvezdam. S svojimi daljnogledi je lahko prodrl globoko v vesolje. Pri tem je ugotovil, da Osončje

ne miruje, ampak se giblje v prostoru s hitrostjo okoli 20 km/s proti neki zvezdi v ozvezdju Herkula; odkril je dvojne in večkrat­

ne zvezde; izmeril sije nad 3000 zvezd in zapazil spremenljivost nekaterih od njih. Ugotovil je tudi približno obliko Rimske ceste in pravilno domneval, da je to eden od mnogih zvezdnih otokov v vesolju (sl.3, 4). Pomembne so tudi njegove raziskave meglic in zvezdnih kopic. Med preučevanjem 80nčevega spektra je odkril in-

frardečo svetlobo.

Da je bil obsežni opazovalni material W.Herschla pravočasno

obdelan in objavljen, se imamo zahvaliti njegovi mlajši sestri Karolini, ki je bila tudi sama izvrstna opazovalka. Odkrila je 8 kometov in še nekaj megličastihtvorb.

Williamov sin John je spopolnil in zaključil očetovo delo. Da bi preučil južni del neba, je leta 1833 odšel z astronomskimi in- strumenti v Južno Afriko. Tu je na Rtu Dobre nade štiri leta opa- zoval in _preučeval južno nebo, odkril in izmeril _več kot 2000 no-

Sl.4 Današnji prikaz oblike našega zvezdnega sistema; a - pogled z boka, b - pogled v smeri vrtiIne osi (shema); pc (parsek) je enota za merjenje razdalj v astronomiji. 1 pc

=

108

Sl . 5 Svetel prede l Rimske ceste v ozvezdju St re l c a ; pogle d proti središčunaš e g a zvezdnega sistema. Glej še sl.4 !

vih dvo j n i h zvezd, opisal preko 150 0 megličastih nebesni h tvorb in ugotovil spremenlji vo st mnogih zvez d. S svo j im i opazo vanji je tako ko nč a l prvi natančni pre gl e d neba. Izdal je katalo g okol i 5000 _{znan~ ~} neb esni h obj e ktov. Ta ka t a l og je bil osnova Nov e mu splošnemu kat a l o g u NGC, ki je prede l a n še danes v rabi.

Tud i dva sinova J.Hersc hla sta bila astrono ma, vendar pr a v ta- ko ko t njun oč e nista doseg la sl a ve Williama He r sc h l a.

S priimkom He rs c h e l je povezan začetek nove do b e za razvoj a- stronomije. Kako znan je bi l ta pri imek v sve t u , pripoveduje ta- le do g o d ek . Ko je mo ra l _nekoč John He rs chel na meji pokazati po t- ni l ist, je ca r i n ik zač ud e n vzkli knil: "Hersch el, to vend a r ni priimek, to je zvezda!"

Marijan Prosen

Glej še: Proteu s 26, str .239 ; Proteus 27, str.SO in Proteus 36, st r .21 !

11()