Področje Avtonomija
Opombe Šola Ravnatelj Učitelj
Učni jezik NE NE NE Predpisana je uporaba slovenskega jezika.
Mreža za javno službo
NE NE NE Predpisan je postopek organiziranja in organizacijska oblika pravnih subjektov.
Pogoji za
opravljanje vzgoje in izobraževanja
NE NE NE Šola, ravnatelj in učitelji nimajo avtonomije pri določanju pogojev za opravljanje dejavnosti.
Izdajanje listin NE NE NE Obrazci so predpisani.
Izplačilo plač NE NE NE Plače so centralizirane.
Delovna obveznost NE NE NE Delovna obveznost zaposlenih je urejena na državnem nivoju.
Razpolaganje s stvarnim
premoženjem šole
NE NE NE Šola si mora pridobiti soglasje ustanovitelja.
Zagotavljanje kakovosti
DA Delno Delno Na nivoju zakonodaje je predpisana samoevalvacija.
Postopki niso določeni, izjema je poročilo za svet šole.
Svet šole (upravljanje)
DA NE NE Svet šole je avtonomen v okviru predpisanih
pristojnosti. Ni opredeljene individualne odgovornosti članov in odgovornosti za nezakonito ravnanje.
Uzakonjen je model, po katerem so v svetu šole zastopani učitelji, starši, učenci, predstavniki lokalne oblasti oziroma ustanovitelja.
Imenovanje ravnatelja
DA NE DA Država nima vpliva na imenovanje ravnatelja.
Pridobivanje in razporejanje sredstev iz zasebnih virov
DA DA NE Pri pridobivanju sredstev praktično ni omejitev, pri razporejanju je omejitev glede izplačila za povečanje plač.
Poraba javnih sredstev
DA DA NE Šola je avtonomna pri porabi pridobljenih javnih sredstev.
Zaposlovanje DA DA NE Sistemizacijo delovnih mest oblikuje ravnatelj, sprejema pa jo svet šole. Pogodbe o zaposlitvi sklepa ravnatelj.
Vpliv na vsebino programa
Delno Delno Delno Del kurikuluma lahko šola samostojno oblikuje, vendar mora biti opredeljen v letnem delovnem načrtu, ki ga sprejme svet šole.
Uporaba učbenikov Delno NE Delno Možna je uporaba potrjenih učbenikov. Na izbiro ravnatelj nima vpliva. Strokovna avtonomija šole je okrnjena s sprejetjem ukrepa, da daje svet staršev kot posvetovalni organ k izbiri učbenikov soglasje.
Strokovni organi DA Delno DA Strokovni organi so avtonomni v okviru aktivnosti, ki jih predpisuje zakon. Zakon ne navaja odgovornosti in omejuje ravnatelja zaradi strokovne avtonomije strokovnih delavcev.
Šolski prostor DA Delno DA Ravnatelj skladno z zakonom odloča o dejavnostih in posegih v dejavnost šole.
Izobraževanje strokovnih delavcev
Delno DA Delno O izobraževanju strokovnih delavcev odloča ravnatelj.
Podatki v preglednici 6 in pregled šolske zakonodaje kažejo, da so bili v Sloveniji v preteklosti storjeni premiki v smeri avtonomije šol in zaposlenih. Čeprav država določa 'okvir' in pogoje delovanja šol (večji del programa, učni jezik, mrežo šol, pogoje za opravljanje
dejavnosti, javne listine, plače zaposlenih, delovno obveznost zaposlenih) ter preko inšpekcijskih služb nadzira zakonitost delovanja, lahko šola oziroma ravnatelj samostojno razporeja finančna sredstva, oblikuje del kurikuluma in vodi kadrovsko politiko. Učitelji pa so avtonomni pri izvedbi vzgojno-izobraževalnega procesa.
Upravni nadzor je po osamosvojitvi Slovenije prešel z lokalnih skupnosti na državne inšpekcijske službe, nadzor nad izvajanjem programov pa z državnega nivoja (z Zavoda za šolstvo Republike Slovenije) na ravnatelja šole. Pri tem pa se je povečalo število zakonskih in podzakonskih aktov, ki regulirajo delovanje posameznikov in šol.
Tako se je kot posledica v preteklosti precej ohlapne zakonodaje z ZOFVI (1996) vzpostavila potreba po oblikovanju številnih pravno-formalno obvezujočih aktov, ki podrobneje določajo vsebino zakona. Delovanje šol na osnovi zakonskih in podzakonskih aktov pa lahko gledamo skozi hierarhijo pravnih aktov ali pa s stopnjo določenosti javno-političnih mehanizmov in oblik regulacije, s katerimi država zasleduje zastavljene cilje.
Pregled zakonskih določil ZOFVI (1991 in spremembe), ki je bil uveljavljen z novim političnim sistemom v državi in s samostojnostjo Slovenije ter sprejeta nova zakonodaja za posamezne stopnje srednješolskega izobraževanja pokaže tudi bistvene spremembe pri spodbujanju povezav med šolami. Nova zakonodaja postavlja šole v partnerski položaj z okoljem. Na področju poklicnega šolstva vpelje vajeniško razmerje in učno pogodbo (Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju 1996). Pomembna spodbuda za povezovanje šol je v ZOFVI (1996), ki je v 7. členu vpeljal možnost nastajanja centrov, kar se je v naslednjih letih pokazalo kot realnost. Posebno v zadnjih nekaj letih so nastali številni šolski centri, ki jih je ustanovila država in jih lahko uvrstimo v institucionalno povezovanje, ki je povezano s statusnim preoblikovanjem šol.
2.5.3 Zakonodajne spodbude in institucionalno povezovanje šol
Institucionalno povezovanje, ki je povezano z marketizacijskimi procesi – deregulacijo šolskega sistema, decentralizacijo in povečano avtonomijo šol, lahko razumemo kot odziv na zakonodajne spremembe.
Podrobnejši pregled dokumentov (akti o ustanovitvi, pisma o nameri, statuti) o povezavah med šolami v slovenskem šolskem prostoru pokaže, da so po letu 2002 na področju srednjega šolstva intenzivno nastajale nove oblike povezav v obliki šolskih centrov, partnerstev, konzorcijev, medpodjetniških centrov ipd.
Povezovanje v konzorcije je v pretežni meri namenjeno skupnemu kandidiranju za različne projekte, v določenih primerih pa tudi za razvoj novih izobraževalnih programov posameznih področij. Šole, povezane v konzorcij, na posameznih področjih pripravljajo ter razvijajo nove
šolskih storitev. Pri pripravi novih programov gre pogosto za oceno potreb s strani članov konzorcija (ravnateljev šol oziroma direktorjev šolskih centrov), ki so dolžni skrbeti za obstoj in poslovanje šole (ZOFVI 1996). Pri tem pa lahko za nove programe spregledajo ugotavljanje potreb in širši javni interes, ki bi bil podprt z jasno razvojno strategijo na nacionalnem nivoju.
V nadaljevanju je kot primer navedenih nekaj konzorcijev in njihovih nalog.34 Konzorcij slovenskih šol so ustanovili šolski centri: Nxxx, Vxxx, Pxxx in Cxxx. Osnovna dejavnost konzorcija je razvoj izobraževalnih programov, sodelovanje pri projektih, razvoj metod izobraževanja strokovnega kadra in razvoj medpodjetniškega izobraževalnega centra. V aktu o ustanovitvi je zapisano, da za začetek delovanja zagotovijo sredstva ustanovitelji, kasneje pa se konzorcij financira iz lastnih sredstev. Vodi ga upravni odbor.
Konzorcij biotehniških šol Slovenije (http://www.biotehniske-sole.si/konzorcij) je bil ustanovljen zaradi sodelovanja pri razvoju izobraževalnih programov, sodelovanja pri projektih, razvoju metod izobraževanja strokovnega kadra in razvoja medpodjetniškega izobraževalnega centra, šolskih posestev ter regijskih razvojno-izobraževalnih središč za razvoj kmetijstva. V konzorcij je povezanih 12 šol oziroma šolskih centrov s področja kmetijstva, živilstva, hortikulture, naravovarstva ter gozdarstva ter dva ustanovna partnerja (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Center RS za poklicno izobraževanje).
Konzorcij srednjih šol strojništva, elektrotehnike in telekomunikacij je bil ustanovljen na področju izobraževanja za potrebe ljubljanske urbane regije. Povezuje pet srednjih šol. Cilji povezovanja so razvoj in izvajanje novih, tudi interdisciplinarnih, programov, razvoj in izvajanje modulov za poklicne kvalifikacije, pridobivanje in izvajanje večjih, tudi mednarodnih programov, usposabljanje učiteljev ter uvajanje novih metod in tehnologij izobraževanja, skupne rabe kadrovskih, tehnoloških in prostorskih virov, priprava učnih gradiv, didaktičnih sredstev in založništva, upravljanje s stroški, sodelovanje z delodajalci, Ministrstvom za šolstvo in šport, Centrom za poklicno izobraževanje, Gospodarsko zbornico Slovenije in Obrtno zbornico Slovenije ter sodelovanje z osnovnimi šolami, skupni nastopi na sejmih in podobno. Koordinacijo sodelovanja med zavodi vodi kolegij, ki ga sestavljajo zakoniti zastopniki ustanoviteljev konzorcija zavodov.
Zaradi ekonomskih učinkov in zaradi združevanja poslovodne funkcije ravnateljev v funkcijo direktorja pa je država najprej ustanovila šolske centre v večjih mestih, v okviru katerih delujejo šole z različnimi programi. V zadnjih treh letih pa se je število centrov povečalo, tako da je ob koncu leta 2007 delovalo že 42 centrov na področju srednjega šolstva. S tem pa v
34 Podatki o konzorcijih, njihovih programih in o načinu delovanja so zbrani iz dokumentov, ki jih hranijo ravnatelji in direktorji, in iz dokumentov, ki so dostopni na spletnih straneh.
slovenskem srednješolskem prostoru dobivamo novo strukturo vodenja in upravljanja šol.
Nekateri od centrov, zlasti prvoustanovljeni, pa so s soglasjem države ustanovili še MIC, to je posebno enoto,35 katere naloga je, med drugim, delovanje v konzorcijih, projektno delo, ki ga uresničujejo v sodelovanju z drugimi institucijami, domačimi in tujimi partnerji, in ima pomembno vlogo pri pridobivanju sredstev na trgu in preko različnih razpisov. Iz preglednice 7 je razviden delež prihodkov med srednjimi šolami skupaj in šestimi največjimi šolskimi centri, ki so povezani v konzorcij. Preglednica kaže, da teh šest šolskih centrov v primerjavi z ostalimi 110 srednjimi šolami ustvari 10% vseh prihodkov iz tržne dejavnosti. Čeprav je njihov delež v primerjavi s prihodki za javno službo le 2,6%.