Finančni viri

Financiranje in pridobivanje finančnih virov je povezano z nadzorom nad delovanjem šol in njihovih povezav. V nekaterih evropskih državah je pridobivanje finančnih virov iz zasebnega sektorja za javne šole omejeno na donatorstvo, kar omogoča nadzor nad delovanjem javnih šol in prepoveduje obveznosti šol, ki bi izhajale iz sponzorstva, ki predstavlja dvostranski odnos, ki temelji na menjavi. Na ta način ohranjajo šolo kot neodvisno javno inštitucijo v okolju in pozicijo države v šolskem sistemu. V Sloveniji pa je regulacija na tem področju skromna in pušča veliko odprtega prostora. Poleg tega prihaja s kapitalistično orientirano družbo do tega, da močne družbene skupine kreirajo pravne okvire ali kot pravi Foucault (1984, 88):

Ekonomija ilegalizma se je z razvojem kapitalistične družbe restrukturirala. Ilegalizem dobrin so ločili od ilegalizma pravic. Ta delitev se ujema z nasprotjem med razredi, kajti tisti ilegalizem, ki je najbolj dosegljiv za ljudske razrede, bo ilegalizem dobrin – nasilno prenašanje lastnine, hkrati pa si bo sama buržoazija pridržala ilegalizem pravic: možnost, da obrača svoje lastne uredbe in zakone, da si zagotovi velikansko območje ekonomskega prometa z igro, ki se dogaja na obrobju zakonodaje – na tistem območju, ki ga je predvidela z molkom ali pa se je sprostilo zaradi dejanske tolerance.

Tako je na področju srednješolskega izobraževanja z uvedbo 'lump sum' in 'per capita' financiranja velikim šolskim centrom omogočena velika masa denarja in relativno visok priliv finančnih sredstev, h kateremu so prispevali sami v razvoju sistema financiranja. Iz Sklepa o imenovanju komisije za izdelavo metodologije financiranja (2007), ki ga je sprejel minister, je razvidno, da je skupino za uvedbo novega načina financiranja šol vodil predsednik, ki je hkrati direktor šolskega centra in član upravnega odbora konzorcija šolskih centrov. To je povzročilo drugačne osnove financiranja, različno finančno močne šole in različno sposobnost delovanja v lokalnem okolju in s tem povezanega pridobivanja dodatnih finančnih virov. V Prilogi 11 so prikazane izjave intervjuvancev, ki kažejo usmerjenost k

finančnim virom in pomembnost finančnih virov za pozicioniranje in delovanje v šolskem prostoru.

V očeh direktorjev šolskih centrov sta dolžnost in pravica države, da zagotavlja finančna sredstva. Ilegalizmov v poslovanju po njihovem mnenju ni, ker si deregulacijo in decentralizacijo predstavljajo kot popolno avtonomijo, ki nima robnih pogojev in nanjo ni vezana odgovornost. Veliki šolski centri bodo kaznovali male šole s tem, da jim bodo odvzeli dijake, sebi povečali standard opreme in ponudbo nadstandardnih storitev. Z močno promocijo bodo dosegli oslabitev ali celo propad malih šol in si prilastili položaj, ki se mu bo uklonila oblast v šolskem prostoru.

Na področju financiranja srednjih šol je novost na sistemskem delu v prehodu s financiranja na osnovi sistemizacije na financiranje po glavi dijaka, ki omogoča finančno moč šolskih centrov z velikim številom dijakov. Prehod na nov način financiranja je tekel vzporedno z ustanavljanjem konzorcija šolskih centrov in z uvedbo 'lump sum' financiranja. Na osnovi metodologije, ki je nastajala znotraj projekta, se je zmanjšal delež finančnih sredstev za manjše šole in se povečal velikim šolskim centrom.

Majhne šole so tako z novim načinom financiranja postale še 'manjše', hkrati pa so se porušila razmerja moči med 'majhnimi' in 'velikimi' šolami. Na ta način veliki šolski centri obvladujejo manjše šole in jih tako tudi nadzorujejo, kot to vidi tudi ravnateljica manjše, nepovezane šole:

Po mojem mnenju je namen konzorcija šolskih centrov obvladovati šolski sistem.

Obvladovanje. Saj za to že gre, da se pred odločitvami že formirajo neke odločitve v teh neformalnih ali pa formalnih razgovorih s centri. Eno je mreža šol, drugo pa je, da je seveda konzorcij centrov izkoristil možnost in tudi obvladuje prijave na razpise. Saj nihče ne more konkurirati njim. Saj zato se tudi manjše šole ne prijavljamo, ker dejansko ne moremo uspeti, nimamo toliko podpornega osebja, da bi lahko izpeljali prijave. Izločajo se tudi manjši konzorciji, ki so za namen razpisov, ali pa recimo neko partnerstvo šol, ki bi se izven konzorcija povezalo za neko prijavo na razpis, bo imelo manj možnosti. Konzorcij bo pobral vse razpise in sedaj so sredstva šol povezana z razpisi oziroma razpisanimi sredstvi. Tukaj gre za pomembne odločitve, tukaj gre za to, kam se bo šolstvo peljalo, to je prenova programov in to se sedaj koncentrira v rokah konzorcija centrov. Če smo povabljeni, saj smo povabljeni tudi drugi zraven. Dejansko pa moč ni na nas, moč je v centrih.

Koncentracija sredstev v rokah konzorcija šolskih centrov pomeni nov način delitve javnih sredstev in nove oblike nadzora nad delovanjem šolskega sistema, lahko pa pomeni ilegalizem v preteklosti pridobljenih pravic izvajalcev javne službe v slovenskem srednješolskem sistemu, podobno kot po Foucaultu (1984, 86) velja za kmetstvo konec 18.

stoletja:

Zemljiška posest, ki jo je koncem 18. stoletja dosegla buržoazija in ki se je otresla fevdalnih bremen, je postala absolutna lastnina: vse tolerance, ki si jih je kmetstvo osvojilo ali ohranilo (opustitev starih obveznosti ali utrjevanje neregularnih praks: pravica do zastonjske paše, do nabiranja lesa itn…), zdaj preganjajo novi lastniki, ki jim pripisujejo kar status kršitve (s tem

pa so med prebivalstvom sprožili vrsto verižnih reakcij, ki so bile čedalje bolj ilegalne ali, če hočete, čedalje bolj kriminalne: vdiranje ograd, tatvine ali pokoli živine, požigi, nasilje, umori). Ilegalizem pravic, ki je najrevnejšim zagotavljal preživetje, se je z novim statusom lastnine spreminjal v ilegalizem dobrin. Torej ga je treba kaznovati.

V danih okoliščinah se ilegalizem delovanja sistema oziroma položaj malih šol in način delovanja povezav odraža kot kaznovanje 'malih' šol, ker 'male' šole ne morejo pridobiti sredstev na razpisih. Nov način delitve javnih sredstev in nova oblika nadzora šolskih centrov nad izvedbo izobraževalnih programov pa posredno prinašata reorganizacijo javne mreže šol.

Manjšim šolam pa se s tem zmanjšuje možnost 'preživetja'. Država se je 'odrekla' moči nad regulacijo javne mreže in vlogo regulatorja oziroma reorganizatorja prepustila velikim šolskim centrom in njihovemu konzorciju.

Nepovezane šole čutijo premoč velikih. Velike pa se bohotijo z organizacijsko shemo, ki zagotavlja varno okolje in, po mnenju ravnatelja šole v šolskem centru 2, v primerjavi z nepovezanimi šolami tudi privilegije zaradi finančne moči pri zaposlitvah osebja na finančnem in pravnem področju. To odraža tudi izjava ravnatelja šole v šolskem centru 2:

Jaz če bi preprosto rekel, prvi učinek delovanja v šolskem centru je delitev dela. Ne delamo vsi vse. Jaz popolnoma zaupam naši finančno-računovodski službi, se ne obremenjujem s plačami, s tehniko izračuna in tako naprej, to oni pokrivajo. Pravne zadeve pokriva pravnica.

Skratka, lahko se posvetim tistemu, kar je res moje delo. Moje delo je pa pedagoško vodenje šole, vpeljevanje samoevalvacijske klime v šolo, vpeljevanje pozitivnega odnosa do dijakov in staršev, do uporabnikov, ne nazadnje do podjetja Pxxx, in seveda, lahko se tudi posvetim nekoliko več različnim razpisom, sodelovanju z ministrstvom, Centru za poklicno izobraževanje in tudi nekaterim drugim podjetjem.

Privilegiji, ki pomenijo finančno, administrativno in pravno moč šolskih centrov, pomenijo prednost pri pridobivanju državnih projektov in po mnenju ravnateljice nepovezane šole silijo manjše šole, da sodelujejo s šolskimi centri v podrejenem položaju:

Če ne nastopaš v konzorciju ali neki povezavi, ne moreš dobiti razpisov. Mi kot zavod se sigurno ne bi niti prijavili, zato ker sami nebi zmogli vse razpisne dokumentacije in vseh zahtev razpisa. Ko nastopaš v konzorciju, je plus za nas, ker je manj administrativnega dela in vidimo, da bomo dobili finančna sredstva. Pa seveda skupaj kot konzorcij smo lahko uspeli, drugače kot posamezniki verjetno nebi, ker smo bili skupaj močnejši. Sicer bi dobila razpis kakšna druga združenja, kakšen drug konzorcij.

Konzorcij šolskih centrov je postal center dogajanja na področju srednješolskega izobraževanja, s tem pa se je v njem koncentrirala moč na račun zmanjšanja moči države. To pa posledično vodi v zmanjšanje nadzora nad porabo finančnih sredstev, kar meni tudi učitelj v skupinskem intervjuju:

Ja, pri teh konzorcijih, če se malo vrnem, kako jih vidim. Ja, kot en center obvladovanja moči.

Teoretično in praktično pa je tudi projektni denar zadaj. En očitek je bil tudi tvoj Lxxx, kako se ta denar porablja in porablja in tam so se začele razprtije. Skratka oni želijo nekaj uveljavit,

imajo pa tudi eno zaledje, tako se počutijo nekateri. Kot en holding. So pa na ministrstvu te relacije, pa moram reči, da mi niso točno znane, kako tečejo, ker nisem udeležen direktno, občutek imam tak, no.

Finančna moč in sodelovanje z oblastnimi strukturami potencira zavest direktorjev o pomembnosti in spreminja odnos do ministrstva in njegovih uradnikov. Direktor šolskega centra 3 svoje aktivnosti opisuje z besedami:

Jaz (op. direktor šolskega centra) se opiram na to ali pa sporočam ministrstvu za šolstvo in operativcem, da ni njihova vloga v tem, kako bi zmanjšali količino denarja na šolah. Njihova vloga je v tem, kako zagotoviti količino denarja za uresničitev ciljev, ki naj se na šoli izvedejo.

Ali pa povedano drugače, vloga ministrstva je, da goji razvoj ali pa da šole razume kot subjekte zaupanja, ne pa kot subjekte barab in ne vem česarkoli. Mislim, da sem ti povedal, kako čutim vso to zgodbo. Jaz mislim, da imamo mi tudi na MŠŠ-ju relativno dobro pozicijo ali pa dober raiting, neko prepoznavnost. Recimo tudi nivo zaupanja imamo kar visok. Nam kar veliko zaupajo, tudi zaupajo v smislu smelosti, pa tudi v smislu testiranja, evalviranja, pa to ne samo v času mojega mandata. Že prej. Tu ima center kar neko zgodovino.

Občutek zaupanja države omogoča šolskim centrom in konzorciju šolskih centrov 'ilegalizem pravic'. Realno veliki finančni viri šolske centre in konzorcij šolskih centrov 'krepijo' v šolskem prostoru in zapirajo 'samostojno' pot malim, nepovezanim šolam. Znotraj povezav pa se vzpostavlja aparat, v katerem koncentracija finančnih virov omogoča poudarjanje lastne vrednosti, pomena in koncentracijo človeških virov.