Zakonodajne spodbude in institucionalno povezovanje šol

Institucionalno povezovanje, ki je povezano z marketizacijskimi procesi – deregulacijo šolskega sistema, decentralizacijo in povečano avtonomijo šol, lahko razumemo kot odziv na zakonodajne spremembe.

Podrobnejši pregled dokumentov (akti o ustanovitvi, pisma o nameri, statuti) o povezavah med šolami v slovenskem šolskem prostoru pokaže, da so po letu 2002 na področju srednjega šolstva intenzivno nastajale nove oblike povezav v obliki šolskih centrov, partnerstev, konzorcijev, medpodjetniških centrov ipd.

Povezovanje v konzorcije je v pretežni meri namenjeno skupnemu kandidiranju za različne projekte, v določenih primerih pa tudi za razvoj novih izobraževalnih programov posameznih področij. Šole, povezane v konzorcij, na posameznih področjih pripravljajo ter razvijajo nove

šolskih storitev. Pri pripravi novih programov gre pogosto za oceno potreb s strani članov konzorcija (ravnateljev šol oziroma direktorjev šolskih centrov), ki so dolžni skrbeti za obstoj in poslovanje šole (ZOFVI 1996). Pri tem pa lahko za nove programe spregledajo ugotavljanje potreb in širši javni interes, ki bi bil podprt z jasno razvojno strategijo na nacionalnem nivoju.

V nadaljevanju je kot primer navedenih nekaj konzorcijev in njihovih nalog.³⁴ Konzorcij slovenskih šol so ustanovili šolski centri: Nxxx, Vxxx, Pxxx in Cxxx. Osnovna dejavnost konzorcija je razvoj izobraževalnih programov, sodelovanje pri projektih, razvoj metod izobraževanja strokovnega kadra in razvoj medpodjetniškega izobraževalnega centra. V aktu o ustanovitvi je zapisano, da za začetek delovanja zagotovijo sredstva ustanovitelji, kasneje pa se konzorcij financira iz lastnih sredstev. Vodi ga upravni odbor.

Konzorcij biotehniških šol Slovenije (http://www.biotehniske-sole.si/konzorcij) je bil ustanovljen zaradi sodelovanja pri razvoju izobraževalnih programov, sodelovanja pri projektih, razvoju metod izobraževanja strokovnega kadra in razvoja medpodjetniškega izobraževalnega centra, šolskih posestev ter regijskih razvojno-izobraževalnih središč za razvoj kmetijstva. V konzorcij je povezanih 12 šol oziroma šolskih centrov s področja kmetijstva, živilstva, hortikulture, naravovarstva ter gozdarstva ter dva ustanovna partnerja (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Center RS za poklicno izobraževanje).

Konzorcij srednjih šol strojništva, elektrotehnike in telekomunikacij je bil ustanovljen na področju izobraževanja za potrebe ljubljanske urbane regije. Povezuje pet srednjih šol. Cilji povezovanja so razvoj in izvajanje novih, tudi interdisciplinarnih, programov, razvoj in izvajanje modulov za poklicne kvalifikacije, pridobivanje in izvajanje večjih, tudi mednarodnih programov, usposabljanje učiteljev ter uvajanje novih metod in tehnologij izobraževanja, skupne rabe kadrovskih, tehnoloških in prostorskih virov, priprava učnih gradiv, didaktičnih sredstev in založništva, upravljanje s stroški, sodelovanje z delodajalci, Ministrstvom za šolstvo in šport, Centrom za poklicno izobraževanje, Gospodarsko zbornico Slovenije in Obrtno zbornico Slovenije ter sodelovanje z osnovnimi šolami, skupni nastopi na sejmih in podobno. Koordinacijo sodelovanja med zavodi vodi kolegij, ki ga sestavljajo zakoniti zastopniki ustanoviteljev konzorcija zavodov.

Zaradi ekonomskih učinkov in zaradi združevanja poslovodne funkcije ravnateljev v funkcijo direktorja pa je država najprej ustanovila šolske centre v večjih mestih, v okviru katerih delujejo šole z različnimi programi. V zadnjih treh letih pa se je število centrov povečalo, tako da je ob koncu leta 2007 delovalo že 42 centrov na področju srednjega šolstva. S tem pa v

34 Podatki o konzorcijih, njihovih programih in o načinu delovanja so zbrani iz dokumentov, ki jih hranijo ravnatelji in direktorji, in iz dokumentov, ki so dostopni na spletnih straneh.

slovenskem srednješolskem prostoru dobivamo novo strukturo vodenja in upravljanja šol.

Nekateri od centrov, zlasti prvoustanovljeni, pa so s soglasjem države ustanovili še MIC, to je posebno enoto,³⁵ katere naloga je, med drugim, delovanje v konzorcijih, projektno delo, ki ga uresničujejo v sodelovanju z drugimi institucijami, domačimi in tujimi partnerji, in ima pomembno vlogo pri pridobivanju sredstev na trgu in preko različnih razpisov. Iz preglednice 7 je razviden delež prihodkov med srednjimi šolami skupaj in šestimi največjimi šolskimi centri, ki so povezani v konzorcij. Preglednica kaže, da teh šest šolskih centrov v primerjavi z ostalimi 110 srednjimi šolami ustvari 10% vseh prihodkov iz tržne dejavnosti. Čeprav je njihov delež v primerjavi s prihodki za javno službo le 2,6%.

Preglednica 7: Prihodki srednjih šol in šolskih centrov za leto 2009.

Vsi prihodki za

Prav sodelovanje z obrtniki in podjetji v okolju, zlasti srednjih poklicnih in strokovnih šol, ter pridobivanje sredstev na trgu pa ponuja razpravo o temeljnem poslanstvu šole in vlogi delodajalcev pri usposabljanju dijakov in delovanju šole. Obstaja tveganje, da so dijaki pri obrtnikih le pomožna delovna sila (pri frizerju umivajo glave, v avtomehanični delavnici čistijo dele) ali pa se usposabljajo za rutinsko delo (npr. menjava elektronskega dela v avtomobilu) in ne pridobijo ključnih kompetenc, ki jih posameznik mora imeti, da lahko samostojno in uspešno nastopa na trgu delovne sile. Poleg tega pa ni jasno, zakaj so šolski centri ustanovili medpodjetniške izobraževalne centre za nastopanje na trgu s prodajo izdelkov in storitev, s čimer ustvarjajo lastne prihodke. Ravno tako ni jasno, ali zaposlene v MIC-u, ki vodijo proces usposabljanja in s tem proizvodnjo oziroma storitve, s katerimi nastopajo na trgu, financira tudi država, ali gre pri nastopanju javnih šolskih centrov na trgu storitev in izdelkov za nelojalno konkurenco, ali je prihodek od prodaje izdelkov in storitev res namenjen posodabljanju opreme, ali prihodek MIC-a zadošča, da bodo MIC-i sposobni

35 Prva posebna enota znotraj šolskega centra – MIC (Medpodjetniški izobraževalni center) je bila ustanovljena junija leta 2004 v okviru Šolskega centra Vxxx. Medpodjetniški izobraževalni center (MIC) je prva ustanova v Sloveniji, ki je nastala, da bi okrepila vez med industrijo in šolstvom. Šolski center sestavlja šest šol, dijaški dom in z letom 2004 tudi MIC. MIC je neposredno povezan z vsemi enotami Šolskega centra Vxxx, okoliškimi podjetji in obrtjo. MIC se ukvarja z naslednjimi dejavnostmi: izobraževanje mladine, izobraževanje odraslih, funkcionalno usposabljanje, razvoj in prototipna izdelava izdelkov, storitvene dejavnosti, projektno delo, energetski inženiring, povezovanje s šolami in partnerji ter drugim aktualnim delom (http://www.scv.si/).

slediti razvoju tehnologije. Skratka, zaradi tveganja je pri ukrepih in spodbudah povezav pomanjkljivo izražen primarni interes države in formalno stališče države oziroma šolske politike.

V Izhodiščih in podlagah za pripravo novega predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (2007) je Ministrstvo za šolstvo le ugotavljalo, da so se na podlagi 7. člena ZOFVI (2003) na področju srednjega šolstva oblikovali centri, ki so se izkazali za ustrezno rešitev tako s stališča zagotavljanja večje racionalnosti kot tudi zagotavljanja večje kakovosti. Ob predpostavki, da v Sloveniji nimamo za področje šolstva izdelanih kazalnikov kakovosti, saj v istem dokumentu Ministrstvo za šolstvo izraža nujnost ureditve evalvacije in samoevalvacije v vzgoji in izobraževanju, je moč sklepati, da je ustanavljanje centrov v pretežni meri namenjeno ekonomskim učinkom.

Lahko sklepamo, da so se povezave šol oblikovale z namenom in cilji, ki so s strani države in šolske politike usmerjeni v decentralizacijo kurikuluma in financiranja ter v tržno obnašanje šol. Lahko tudi sklepamo, da povezave pomenijo spremenjen način vodenja šol, odmik od države, pozicioniranje v lokalnem okolju, krepitev novih centrov moči in nakazujejo ustvarjanje monopolnega položaja na določenem teritoriju ter prerazporeditev moči.