predav. Andreja Krajnc, viš. med. ses., univ. dipl. org.
Patronažna zdravstvena nega in babištvo Andreja Krajnc, Sladki Vrh Majda Nešić, dipl. m. s.
Zavod Majda, Žikarce Urška Flajs, dipl. m. s.
Patronaža in zdravstvena nega na domu Urška Flajs, Žalec Združenje zasebnih patronažnih medicinskih sester- ZZPMS
andreja.krajnc@trnovska-vas.si
Ključne besede:patronažna dejavnost, elektronsko dokumentiranje, koncesija v patronažnem varstvu
IZVLEČEK
Združenje zasebnih patronažnih medicinskih sester (ZZPMS) združuje patronažne medicinske sestre, ki delajo v sistemu javnega zdravstva kot koncesionarke. S svojimi številnimi aktivnostmi in projekti si že osmo leto prizadeva, da bi svojim članom nudilo pomoč, strokovno in poslovno podporo. Združenje aktivno deluje tudi navzven in zastopa interese svojih članic pri kreiranju politike patronažne zdravstvene nege.
Članice Združenja ZPMS si že nekaj let prizadevajo za posodobitev svojega dela s pomočjo elektronskega dokumentiranja, saj zastareli in neučinkoviti način statističnega poročanja ne omogoča realnih podatkov o dejansko opravljenem delu in aktivnostih v patronažnem varstvu. Posamezne članice Združenja ZPMS so s pomočjo programske hiše Audax pripravile nov predlog elektronskega dokumentiranja, ki bi omogočalo selektivno uporabo podatkov za potrebe strokovnega dokumentiranja patronažne zdravstvene nege, statističnega poročanja v patronažnem varstvu in beleženja izvedenih aktivnosti za potrebe plačnika.
Keywords:community nursing, electronic documentation, private practice in community nursing
ABSTRACT
Association of private community nurses (ZZPMS) represents community nurses working in the public healthcare system. For the past 8 years the association has organized numerous activities and projects, focused on providing support to its members, professionally and businesswise. The Association actively works externally and represents the interests of its members at creating policy for community nursing.
Members of the Association (ZPMS) have been working on electronic documentation system to modernize their work, as obsolete and inefficient method of statistical reporting does not provide appropriate data on
-241 --240
-9. kongres zdravstvene in babiške nege Slovenije »Moč za spremembe - medicinske sestre in babice smo v prvih vrstah zdravstvenega sistema«
Posodobitev dokumentiranja patronažne zdravstvene nege in s tem tudi statističnega poročanja bi zagotovila večjo transparentnost, učinkovitejše delo patronažne medicinske sestre, boljše načrtovanje dela in ne nazadnje večjo varnost tako bolnika kot patronažne medicinske sestre (Šušteršič, 1999).
Čeprav je bila uvedba informacijskih sistemov v zdravstvu sprva namenjena bolj administrativnemu osebju za obračunavanje zdravstvenih storitev ter za ekonomske in statistične namene kot pa strokovnemu osebju, patronažne medicinske sestre pri svojem vsakdanjem delu računalnik že nekaj let dnevno uporabljajo za potrebe vnašanja in fakturiranja opravljenih storitev.
Medicinske sestre se moramo zavedati, da danes računalnik ni le pomožno orodje pri osnovnem delu, brez katerega bi ravno tako delovali. Nasprotno. Postaja vse pomembnejši, saj se zdravstvo in zdravstvena nega vplivu informacijskih tokov ne moreta izogniti (Blažič, 2011).
Kljub uporabi informacijske tehnologije se na področju zdravstvene nege še vedno ustvarjajo podatki v papirni obliki, kar privede do podvajanja podatkov in dokumentov in s tem tudi nepotrebnega podvajanja dela izvajalcev zdravstvene nege.
Podatkovni standardi, minimalen nabor podatkov in enotna dokumentacija so osnova za elektronsko evidentiranje podatkov v zdravstveni negi. Pomembno vlogo pri njihovi uvedbi ima država. Razširjenost in uporaba informacijske tehnologije pa močno vpliva na raven razvoja informatike v zdravstveni negi (Prijatelj, 2005).
PREDLOG E - KARTOTEKE V PATRONAŽNI ZDRAVSTVENI NEGI
O pomenu e-dokumentiranja je v stroki patronažne zdravstvene nege govora že nekaj let, vendar še do danes ni v praksi zaživel noben konkreten model e-kartoteke v patronažni zdravstveni negi.
Medicinske sestre kot nosilke dejavnosti zdravstvene nege morajo voditi strokovno dokumentacijo o svojem delu. Z dokumentiranjem in poročanjem prenašajo posebne informacije o zdravstvenem stanju bolnika in o intervencijah, ki so usmerjene v doseganje bolnikovih ciljev (Železnik, 2001).
V okviru projekta Model orodja za zagotavljanje kakovosti s pomočjo dokumentacije je v zdravstveni negi (Šušteršič, 2005) projektna skupina pripravila informacijski model in prototip e-dokumentacije zdravstvene nege v patronažnem varstvu. Ti rezultati so bili predstavljeni in sprejeti na Razširjenem strokovnem kolegiju za zdravstveno nego.
Med večino patronažnih medicinskih sester, članic ZZPMS, ni čutiti odpora računalniško podprtemu sistemu dokumentiranju, pač pa je čutiti veliko željo po posodobitvi obstoječega sistema. Odpor do novih tehnologij je po navadi čutiti tam, kjer ni dovolj znanja za delo z računalnikom, kjer niso dovolj dobro poznane prednosti takšnega dokumentiranja in ne nazadnje, kjer uporabniki niso vključeni v oblikovanje informacijskega procesa.
Danes lahko govorimo o relativno dobri računalniški opremljenosti izvajalcev patronažne zdravstvene nege, vendar predstavljajo problem zastarele vsebine zbranih podatkov in neusklajene informacijske rešitve, ki ne dopuščajo primerljivosti.
Velika večina članic ZZPMS za vnašanje storitev za potrebe Zavoda za zdravstveno zavarovanje in statistike pri svojem delu uporablja računalniški program «Patronaža« računalniške hiše Audax. S pomočjo programerjev so članice že od vsega začetka sodelovale pri pripravi in ustreznih posodobitvah in nadgradnjah programa, da bi bil čim bolj uporaben, učinkovit in prijazen za uporabnika.
Skupaj s programsko hišo Audax je bil pripravljen predlog e-kartoteke v patronažni zdravstveni negi.
Predlog »e-kartoteke« je pripravljen tako, da bi ustrezna računalniška rešitev omogočala, da se podatki o obravnavah v patronažni dejavnosti le enkrat zabeležijo in se potem selektivno izpišejo in vrednotijo za potrebe financerja, statistike in za potrebe strokovnega dokumentiranja patronažne zdravstvene nege.
Od ustanovitve pa do danes je bilo v okviru ZZPMS izvedeno mnogo pomembnih projektov in aktivnosti, ki so pripomogli k osebnemu in strokovnemu napredku njegovih članic, prepoznavnosti njegovih članic, k bolj pozitivnemu odnosu do zasebništva v patronažni dejavnosti in k napredku razvoja stroke. V letu 2012 je bilo v Združenje ZPMS včlanjenih 92 članic, skozi vseh osem let svojega delovanja je nadaljevalo in nadgrajevalo prvoten namen in cilje ustanovitve ZZPMS. ZZPMS vsako leto organizira eno strokovno srečanje na temo aktualne problematike in novosti v patronažni zdravstveni negi, v letu 2012 je organiziralo že osmo strokovno srečanje z naslovom: Patronažno varstvo v obdobju zgodnjega starševstva. V okviru ZZPMS je bil v skladu z zahtevami zdravstvenega inšpektorata RS pripravljen Program za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb v zasebni patronažni dejavnosti, ki ga uporabljajo tudi mnoge izvajalke patronažne zdravstvene nege v javnih zavodih. V skladu z zahtevami zakonodaje ima vsaka članica Združenja svojo osebno spletno stran, povezano članice sodelujejo tudi na forumu ZZPMS, kjer si izmenjujejo izkušnje in mnenja glede aktualnih dogodkov v zdravstvu in patronažni zdravstveni negi.
Zadnja tri leta ZZPMS organizira enkrat letno dvodnevno strateško delavnico, katere namen je, da se prediskutirajo znanja in izkušnje, pregledajo izvršene naloge za nazaj, postavijo cilji in poti za naprej in da se predvsem med člani izvršilnega odbora ZZPMS ponovno obudi motivacija, zagon in podpora za potrebne spremembe. V tem duhu je v prijetnem zimskem ambientu potekala tudi letošnja 3. strateška delavnica v januarju 2013 na Gori Oljki.
POTREBE PO SPREMEMBAH IN RAZVOJU ELEKTRONSKEGA DOKUMENTIRANJA
Elektronska dokumentacija je sistem, ki uporablja računalniško opremo in specializirano programsko opremo z namenom zbiranja, shranjevanja, obdelovanja, razvrščanja, tiskanja in prikazovanja zdravstvenih podatkov o pacientu, ki so potrebni za analizo kliničnih podatkov (Blažič, 2011).
Statistično poročilu o delu Patronažnega varstva (Obr. Št. 8,95) je trenutno edini uradni dokument na nivoju države, ki posreduje podatke o delu patronažne službe. Zbrani podatki so statistično obdelani in letno objavljeni v Zdravstveno statističnem letopisu Inštituta za varovanje zdravja. So pomembna osnova za oceno stanja na področju patronažnega varstva Slovenije ter služijo za načrtovanje in vodenje zdravstvene politike ter oblikovanje ukrepov za ohranitev in promocijo zdravja. Zaradi zastarelosti obrazca in načina zbiranja, to je agregiranja podatkov v posamezne skupine, je uporabna vrednost le-teh bistveno manjša, kot bi lahko bila. Tako zbrani podatki ne dopuščajo medsebojnega povezovanja, primerjanja in preverjanja, služijo nam lahko zgolj za površno primerjanje in ocenjevanje dogajanja v patronažnem varstvu (Zavrl, 2010).
Tudi stroka patronažne zdravstvene nege je že zdavnaj opozorila na ta problem, pa vendar še do danes ni bilo v prakso vpeljanih konkretnih rešitev na tem področju.
Informacijski sistem je za zdravstveno nego pomemben zaradi (Filej, 1999):
•razvoja enotne terminologije,
•enotnega poimenovanja negovalnih problemov ali potreb oz. negovalnih diagnoz v zdravstveni negi,
•enotnega sistema zbiranja podatkov,
•hitrejšega dokumentiranja podatkov,
•možnosti kontrole opravljenega dela,
•merjenja uspešnosti opravljenega dela,
•zbiranja podlag za izdelavo statističnih in analitičnih poročil,
•finančnega vrednotenja opravljenega dela,
•uvajanje podlag za zdravstveno in raziskovalno delo v zdravstveni negi,
•evidentiranja prispevka zdravstvene nege k celostni obravnavi varovanca.
-243 --242
-9. kongres zdravstvene in babiške nege Slovenije »Moč za spremembe - medicinske sestre in babice smo v prvih vrstah zdravstvenega sistema«
Pripravo predloga elektronskega dokumentiranja patronažne zdravstvene nege so pripravile izvajalke patronažne zdravstvene nege glede na obstoječo dokumentacijo patronažne zdravstvene nege in v skladu s sprejetimi standardi in dokumenti sodobne zdravstvene nege, zato je način beleženja razumljiv in prilagojen izvajalcem v praksi, hkrati pa upošteva vse elemente sodobne zdravstvene nege.
Na ta način bi se patronažne medicinske sestre izognile zastarelemu načinu podvajanju ročnega beleženja podatkov, kar bi pripomoglo h kvalitetnejši izvedbi patronažne zdravstvene nege. Statistični podatki, pridobljeni iz takšne e-kartoteke, pa bi bili verodostojni, sledljivi glede na posameznega izvajalca in patronažno obravnavo in pripravljeni v takšni obliki, ki bi dopuščala izvedbo ustreznih statističnih analiz, ki bi bile verodostojne in uporabne za načrtovanje in vodenje zdravstvene politike na področju patronažnega zdravstvenega varstva.
Zaradi povečanega obsega potreb po zdravstveni negi na domu in zaradi strokovno zahtevnejših obravnav se povečujejo tudi stroški, ki so predvideni za patronažno dejavnost. Posodobljen način zbiranja in poročanja bi omogočil tudi preciznejše in pravičnejše planiranje sredstev, vsekakor bi bil racionalnejši (Šušteršič, 1999).
ZAKLJUČEK
Gleda na aktualna dogajanja v družbi in v zdravstvu je stroka patronažne zdravstvene nege v nezavidljivem položaju. Demografski trend staranja in slabšanja socialno ekonomskih razmer prebivalcev na eni strani iz dneva v dan povečujeta potrebe ljudi po patronažni zdravstveni negi, na drugi strani pa se iz meseca v mesec krčijo sredstva, namenjena patronažni dejavnosti.
Z uvedbo enotnega računalniško podprtega e-zapisa bi lahko na eni strani dosegli razbremenitev zaposlenih, na drugi strani pa bi objektivno zbrani podatki stroki služili kot tehten argument za uvajanje prepotrebnih sprememb tudi na področju financiranja patronažnega zdravstvenega varstva.
Določeni zapisi, citirani v tem prispevku, ki so še danes aktualni, so stari dvanajst in več let, pa vendar stroka v vseh teh letih ni našla poenotenja glede poimenovanja in dokumentiranja patronažne zdravstvene nege. Upravičeno se vzbuja strah, da bo, če stroka poenotenja nemudoma ne bo našla, kmalu prisiljena uporabljati vsebine, ki jih bodo pripravili strokovnjaki, ki delovanja patronažne zdravstvene nege v praksi ne poznajo.
LITERATURA
Blažič M. Računalniško podprta dokumentacija zdravstvene nege in varovanje pacientovih podatkov: magistrsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede; 2011:1-11
Filej B. Pregled razpoložljivih informacijskih sistemov za zdravstveno nego v Sloveniji.V: Šlajmer M.(ur). Informatika v zdravstveni negi:
Prispevek za razvoj. Maribor: Univerza v Mariboru. Visoka zdravstvena šola, 1999: 87-100
Prijatelj V. Priložnosti in ovire pri elektronskem zbiranju podatkov zdravstvene nege. Obzor Zdr N. 2005; 39(3):175-9
Šušteršič O, Rajkovič V, ur. Mesto in vloga računalniško podprtega informacijskega sistema patronažne zdravstvene nege. Obzor Zdrav N.
1999; 33(3-4): 151-8.
Zavrl D. Patronažno varstvo Slovenije včeraj, danes, jutri. Obzor Zdr N. 2010;44(2): 117-25
Železnik D. Aktivnosti zdravstvene nege v patronažnem varstvu. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije-Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije; 2011
-244 -9. kongres zdravstvene in babiške nege Slovenije