pred. Edvard Jakšič, mag. zdr. nege Talanyijeva 5, 9000 Murska Sobota
Ključne besede: praktični pouk, praktično usposabljanje, dijak
IZVLEČEK
V članku so predstavljene ugotovitve glede doživljanja praktičnega pouka in praktičnega usposabljanja pri delodajalcu (Splošna bolnišnica Murska Sobota) dijakov Srednje zdravstvene šole Murska Sobota.
Pri raziskavi smo želeli ugotoviti, kako doživljajo praktično usposabljanje pri delodajalcu dijaki.
V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna deskriptivna metoda družboslovnega raziskovanja. Kot instrument raziskave je bil uporabljen anketni vprašalnik, ki je vseboval 13 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Raziskava je potekala na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota v času razrednih ur. Želeli smo ugotoviti predvsem splošno oceno dijakov glede enomesečnega usposabljanja v kliničnem okolju.
Na osnovi analize in fizičnih podatkov ugotavljamo, da so se dijaki pri izvajanju PUD-a (Praktično usposabljanje z delom) le v 14,8 % odgovorov počutili kot neenakovreden član negovalnega tima. Mentor se je s svojim delom zelo oziroma občasno vključeval v izvajanje PUD-a le 14,8 % dijakov je odgovorilo, da je njegovo vključevanje bilo redko.
Spodbuden je tudi odgovor glede pridobivanja znanja pri teoretičnem pouku v šoli, ki je v večini zelo uporabno ali uporabno, le 6,3% dijakov je odgovorilo, da je manj uporabno. Pri izvajanju PUD-a so se najbolj potrudile srednje medicinske sestre, saj je tako odgovorilo 85,1% dijakov. Zanimivo je tudi, da se dijaki v izobraževalnem programu najbolje počutijo v kliničnem okolju pri izvajanju PUD-a, saj je tako odgovorilo 72% dijakov.
Ugotavljamo, da je klinično okolje v bolnišnici zelo prilagodljivo potrebam dijakov, saj je 83% dijakov odgovorilo, da so upoštevali njihove želje glede razporeda delovnika.
Pri splošni oceni izvajanja PUD-a so se dijaki odločili za oceno 4 in sicer v 74,4%. Ocene zavzetosti mentorja na PUD-u pa so najbolj pogosto 3,4 in 5. Vsaka omenjena ocena ima dobrih 30% odgovorov.
Keywords:practical lessons, hands-on training, student
ABSTRACT
The paper presents findings concerning the experience of practical instruction and practical training in employer medical students of the High School Murska Sobota. In my research I wanted to find out how students are experiencing PUD.
Čuk V, Hvala N. Vpliv kliničnega okolja na zadovoljstvo študentov s klinično prakso. V: Zbornik predavanj z recenzijo 2. mednarodne znanstvene konference Teorija, raziskovanje in praksa – trije stebri, na katerih temelji sodobna zdravstvena nega, Ljubljana, 18-19.
september 2009. Visoka šola za zdravstveno nego, 332- 41.
Dewey J. Experiance and education. New York,Touchstone book; 1997: 25-47.
Gilbert JJ. Zasnova poučevanja učenja in struktura programa. V: Didaktični priročnik za učitelje na zdravstvenih šolah. Maribor: Unigrafika.
2004.
Herman L, Mandell A. From teaching to mentoring. London, Routledge; 2004: 59-63.
Jarvis P. Adult and Continuing Education. London-New York, Routledge;2002: 59-96.
Lynch L, Hancox K, Happell B, Parker J. Clinical supervision for nurses. UK, Wiley-Blackwell; 2008.
Kolb D. Experiential learning. Experiance as the source of learning and development. New Jersey, Prentice hall, 1984: 32-40.
Lynch L, Hancox K, Happell B. Clinical supervision for Nurses. Wiley-Blackwell.UK; 2008.
Marentič Požarnik B.Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS. 2000.
Mednarodni svet medicinskih sester predlaga usmeritve o globalnih kompetencah medicinskih sester Utrip. Ljubljana: Zbornica- Zveza.:
2006 11-24.
Nilsson L. The significance of a mentor programme. Ph thesis. Department of education. Lulea.2000.
Ohrling K, Hallberg IR. Student nurses lived experiance of preceptorship.International Int J Nurs Stud, 2000:37(1): 13-23.
Ohrling K. The meaning of preceptorship: nurses lived experiance of being a preceptor. J Adv Nurs 2001 33(4), 530-540.
Poikela E. Nummenmaa R. Understanding problem based learning. University press. Tempere. Finland. 2006.
Prosser M, Trigwell K. Understanding Learning and Teaching. The Experience in Higher Education. Buckingham: Open University Press. 2000:
4-145.
Vonta T, Rutar S, Istenič Starčič A, Borota B. Mentorstvo v profesionalnem razvoju učitelja in vzgojitelja. Koper: UP Pedagoška fakulteta.
2007.
World Health Organization (2002). Nursing midwifery services: Strategic directions 2002-2008. Dostopno na:
http://w3.whosea.org/LinkFiles/Resources_Anglais.pdf (15. 12. 2012)
-227 --226
-9. kongres zdravstvene in babiške nege Slovenije »Moč za spremembe - medicinske sestre in babice smo v prvih vrstah zdravstvenega sistema«
Ob tem še nismo omenili poklicne orientacije mladostnikov pred zelo pomembno življenjsko odločitvijo.
V že zelo zgodnjem obdobju se morajo mladi dokaj specifično odločiti za poklic, ki bi ga naj opravljali skozi poklicno obdobje svojega življenja. Postavljamo si vprašanje, ali so mladi pri svojih 14-tih letih resnično že tako daleč zreli, da se znajo samostojno odločati. Pri tem si postavimo še dodatno vprašanje, ali so dobili dovolj informacij o poklicu, za katerega se bodo usposabljali.
ZNAČILNOSTI SREDNJEŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA V ZDRAVSTVENI NEGI
V okviru srednješolskega izobraževanja so programi razdeljeni na srednje strokovno izobraževanje (tehnik zdravstvene nege), ki traja štiri leta, srednje poklicno izobraževanje (bolničar – negovalec), ki traja tri leta, in poklicno tehniško izobraževanje (3+2), ki traja dve leti. Poklicno tehniško izobraževanje smo ohranili tudi v novem izobraževalnem programu zdravstvene nege.
Pogoj za vključitev v izobraževalne programe je uspešno končana osnovna šola ter ustrezno zdravstveno stanje za opravljanje del in nalog v stroki, kar kandidat dokaže z zdravniškim potrdilom. Pogoj za vpis v program poklicno tehniškega izobraževanja pa je končana izobrazba bolničar – negovalec.
Izobraževanje v šolskem okolju pri splošno izobraževalnih in strokovnih predmetih
Na podlagi sprejetega Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (2006) je na področju srednješolskega izobraževanja zdravstvene nege prišlo do številnih sprememb. Omenjeni zakon v 12. členu izobraževalni program srednješolskega izobraževanja razčleni v posamezne izobraževalne module. Modul pa opredeli kot programsko enoto ciljev in vsebin, ki se določi v skladu z izhodišči za pripravo izobraževalnih programov.
V 13. členu Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (2006), kot spremembo uvaja odprti kurikul, kjer se izobraževalni programi strokovnega izobraževanja, v skladu z izhodišči za pripravo izobraževalnih programov, oblikujejo tako, da del izobraževalnega programa določijo šole skupaj s socialnimi partnerji. V našem primeru so to Splošna bolnišnica Murska Sobota in domovi za starejše občane, kjer naši dijaki opravljajo praktični pouk.
Odprti kurikul je novost v izobraževalnih programih in je namenjen hitremu odzivanju na potrebe delodajalcev in novostim v stroki. Odprti kurikul dijakom omogoča izvajanje bolj prilagojenega izobraževanja. Določi ga šola v sodelovanju z delodajalci in drugimi zainteresiranimi iz lokalnega okolja.
V 14. členu Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (2006) izobraževalni program ovrednoti s kreditnimi točkami, ki so merska enota za vrednotenje vseh oblik dela, ki ga mora opraviti povprečen dijak za doseganje izobraževalnih ciljev.
Kot spremembo glede na prejšnji izobraževani program pa omenjeni zakon v 31. členu uvaja praktično usposabljanje z delom pri delodajalcu.
Za izvedbo praktičnega usposabljanja z delom se z delodajalci (Splošna bolnišnica Murska Sobota) običajno dogovori šola, ki tudi poskrbi za spremljanje dijakov med praktičnim usposabljanjem.
Ob celotni prenovi izobraževalnega programa zdravstvena nega v modularni sistem se spremeni tudi naziv izobrazbe. Tako bodo naši dijaki ob zaključku srednješolskega izobraževanja zdravstvene nege pridobili naziv srednja medicinska sestra oz. srednji zdravstvenik.
V skladu s 3. členom Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (2006) se srednja strokovna izobrazba zdravstvene nege zaključi z uspešno opravljeno poklicno maturo.
The study used the descriptive method of quantitative social research. As a research instrument, the questionnaire was used, which contained 13 questions open and closed. The survey was conducted at a secondary medical school Murska Sobota during class time. Based on the analysis and physical data to note that the students in the implementation of PUD, but only in 14.8% of the respondents feel unequal member of the nursing team. Mentor has their work or very occasionally involved in the implementation of the PUD, but only 14.8% of students responded that his involvement was rare.
Assessment of students on the acquisition of practical knowledge in more than half of the responses chosen for the clinical implementation of environment-a PUD is also a response regarding the acquisition of theoretical knowledge in the class at school, which is the most useful or very useful, only 6.3% of students responded that they are less useful. In carrying out the PUD’s the greatest efforts medium nurses, as it is so responded to 85.1% of students. It is also interesting that the students in the educational program best feeling in the clinical setting in the implementation of a PUD, it is 72% of the students responded.
I note that the clinical environment of the hospital is very adaptable to the needs of students as 83% of students responded that they followed their wishes regarding the schedule of working hours. In the overall assessment of the implementation of a PUD, the students chose to evaluate the 4 and in 74.4%. Reviews mentor commitment to PUD-u are most often 3.4 and 5 Each score has said more than 30% of responses.
UVOD
Dijaki srednjih zdravstvenih šol pridobivajo znanje pri teoretičnem znanju v šolskem okolju, pri praktičnem pouku v bolnišničnem okolju in pri praktičnem usposabljanju pri delodajalcu. Šolski sistem se trudi, da bi obe izobraževalni okolji bili med seboj čim bolj povezani. Z raziskavo sem želeli ugotoviti, kako na vsa ta različna okolja izobraževanja gledajo dijaki, ki so v izobraževalnem sistemu.
OPREDELITEV OBDOBJA MLADOSTNIŠTVO
Mladostništvo vsebuje velik delež negotovosti, saj je to obdobje, ko zapuščamo čas otroštva in prehajamo v odraslo dobo.
S psiho-socialnega vidika spadajo mladostniki med rizične skupine in to zagovarjamo z različnimi argumenti. Mladostniki se nahajajo v vmesnem razvojnem obdobju, ko so izpostavljeni intenzivnemu telesnemu in duševnemu razvoju. Cel čas so izpostavljeni velikim socialnim spremembam in od vseh družbenih skupin najbolj nagnjeni k različnim odvisnostim. Ravno v tem obdobju se mladostniki neposredno srečajo z alkoholom, tobakom in drogami. Poleg tega je potrebno še omeniti, da se od mladostnikov vedno več pričakuje in smo do njih velikokrat tudi po krivici zelo kritični.
Značilnosti razvojnega obdobja mladostništva
Mladostništvo - adsolescenca je obdobje, ki za vsakega posameznika pomeni prehod med dvema svetovoma, prehod iz enega sveta, otroškega, v drugi svet, svet odraslih. V našem kulturnem krogu smo vajeni videti v mladostništvu obdobje nestabilnosti. Pred očmi imamo podobo najstnika, čustveno labilnega mladostnika, ki pada iz ene v drugo emocionalno krizo, ki se upira, odklanja avtoriteto staršev in ustvarja probleme in težave sebi in drugim (Musek, 1995, 37).
Dijaki srednje zdravstvene šole so normalno odraščajoči mladostniki, kot vsi ostali, ki se vsakodnevno srečujejo z nami učitelji in zdravstvenim osebjem pri praktičnem pouku.
Pomoč dijakom – mladostnikom je namreč naša dolžnost, ki je jasno zapisana tudi v Kodeksu etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije.
-229 --228
-9. kongres zdravstvene in babiške nege Slovenije »Moč za spremembe - medicinske sestre in babice smo v prvih vrstah zdravstvenega sistema«
Anketirancem je bila zagotovljena anonimnost podatkov. Seznanjenji so bili z namenom in cilji raziskave ter opozorjeni, da je sodelovanje v raziskavi prostovoljno in da imajo pravico zavrnitve.
Pred pričetkom raziskave je bilo pridobljena pisno soglasje vodstva Srednje zdravstvene šole Murska Sobota.
REZULTATI
Razpredelnica 1: Spol
Razpredelnica 2: Splošna ocena PUD-a Kako bi na splošno ocenil izvajanje PUD-a?
Večina dijakov (74,4 %) je ocenila izvajanje PUD-a z oceno 4.
Razpredelnica 3: Ocena zavzetosti mentorja na PUD-u Kako bi ocenil zavzetost mentorja na PUD-u?
Zavzetost mentorja dijaki ocenjujejo v večjem delu z ocenami med 3 in 5.
Razpredelnica 4: Počutje glede enakovrednosti v neg. timu Pri izvajanju PUD-a sem se počutil kot enakovreden član neg. tima?
Razpredelnica 5: Moteči dejavniki na PUD-u Kaj te je najbolj motilo pri izvajanju PUD-a?
Moteči dejavnik na PUD-u dijaki v 55,9 % ocenjujejo zgodnje vstajanje.
Izobraževanje pri praktičnem pouku
Dijaki srednjih zdravstvenih šol v tretjem letniku izobraževanja na šoli prvič prestopijo prag kliničnih vaj v bolnišnici in domu starejših občanov. Ves praktičen pouk je mentorsko voden, tako da dijaki opravljajo naloge in zadolžitve pod skrbnim nadzorstvom svojega šolskega mentorja. V novem sistemu pa se uveljavlja še Praktično usposabljanje z delom (PUD).
Ker poteka praktični pouk v bolnišničnem okolju, ki je učna baza srednje zdravstvene šole, se mora celotni proces izobraževanja prilagajati standardom in kriterijem, ki veljajo na posameznem oddelku strokovnega področja.
Bolnišnico sestavljajo posamezne organizacijske enote - oddelki. Bolniški oddelek je zaključena enota za opravljanje nalog s področja zdravljenja. Oddelki so poimenovani po posameznih organskih sistemih, ki jih zdravimo. Splošne bolnišnice so zavodi za zdravljenje več vrst bolezni, ki ima zmogljivosti za najmanj naslednja področja: interno medicino, kirurgijo, pediatrijo in ginekologijo s porodništvom (Kisner et al., 1998, 7).
Medsebojno sodelovanje in prilagajanje je za uspešno delo nujno. Od dijakov se pričakuje, da je njihovo delo in prisotnost čim manj opazno in motljivo.
Poleg tega je treba omeniti doživljanja dijakov pri praktičnem pouku, o katerih sicer redko govorimo. Dijak se znajde v novem okolju, med novimi člani negovalnega in zdravstvenega tima, med pacienti s svojimi individualnimi potrebami, nadzorom mentorja, ki pričakuje, da se bo dijak čim več naučil.
Ker v bolnišničnem okolju še vedno velja sistem hierarhije, se od dijakov pričakuje, da upoštevajo in spoštujejo proces dela. Za uspešno delo in sodelovanje se morata tako dijak kot tudi šolski mentor vključiti v negovalni tim kot tudi širši zdravstveni tim.
Uspešno komuniciranje je prav tako pomembno za sporazumevanje in prenos informacij v timu zdravstvene nege, zdravstvenem in interdisciplinarnem timu (Hajdinjak, Meglič, 2006, 38).
Interdisciplinarni tim sestavljajo strokovnjaki več strokovnih in znanstvenih disciplin (Pajnkihar 1999, 219).
Negovalni tim se vključuje v širši zdravstveni tim, v katerega so vključeni tudi strokovnjaki drugih zdrav-stvenih področij, kot so: zdravnik, fizioterapevt, socialni delavec, psiholog, dietetik, inženir radiologije, laboratorijski tehnik,…itd.
Zato morajo pripadniki stroke znanje stalno in neprekinjeno dopolnjevati in posodabljati. To ni prepuščeno le posameznikovi iniciativi, ampak je normativno urejeno in je dolžnost in obveznost vsakega pripadnika stroke, ki v njej poklicno deluje. Ta znanja si pridobiva in poglablja na kongresih, strokovnih seminarjih in drugih oblikah strokovnega izpopolnjevanja (Hajdinjak, Meglič, 2006, 46).
Le z veliko motivacije za izobraževanje in pridobivanjem novega znanja lahko računamo na razvoj stroke zdravstvene nege.
METODE
Uporabljena je bila kvantitativna deskriptivna metodo družboslovnega raziskovanja. Raziskava je temeljila na študiju znanstvene in strokovne literature ter člankov. Kot instrument raziskave je bil uporabljen anketni vprašalnik, ki je vseboval 36 vprašanj odprtega in zaprtega tipa.
Raziskava je potekala na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota v času razrednih ur od 1. 9. 2012 – 1. 10.
2012.
V anketi je sodelovalo 100 dijakov četrtih letnikov Srednje zdravstvene šole Murska Sobota. Sodelovanje je bilo prostovoljno.
-231 --230
-9. kongres zdravstvene in babiške nege Slovenije »Moč za spremembe - medicinske sestre in babice smo v prvih vrstah zdravstvenega sistema«
Moški 32 %
Ženski 68 %
1 0
2 2,1 %
3 2,1 %
4 74,4 %
5 21,2 %
1 0
2 4,2 %
3 31,9 %
4 34,1 %
5 29,7 %
Izvajanje osebne higiene pacientov 17,02 %
Zgodnje vstajanje 55,9 %
Neprijazno osebje 8,5 %
Naporno delo 4,2 %
Drugo 12,7 %
Da 44,6 %
Ne 14,8 %
občasno 40,4 %
Razpredelnica 12: Počutje dijakov glede na izobraževalno okolje Kje v izobraževalnem programu se najbolje počutiš?
Kar 72 % dijakov se najbolje počuti na PUD-u.
Razpredelnica 13: Načrti po zaključku šolanja Ko bom zaključil šolanje na SZŠ MS:
60 % dijakov si želi študirati in se zaposliti v zdravstvenih institucijah.
RAZPRAVA
Na osnovi analize in fizičnih podatkov ugotavljam, da so se dijaki pri izvajanju PUD-a le v 14,8 % odgovorov počutili kot neenakovreden član negovalnega tima. Ta rezultat je spodbujajoč, saj se mora dijak v kliničnem okolju počutiti sprejet. Mentor se je s svojim delom zelo oziroma občasno vključeval v izvajanje PUD-a, le 14,8 % dijakov je odgovorilo, da je njegovo vključevanje bilo redko. Bistvo izvajanja PUD-a je, da dijak pridobiva znanje ob neposredni prisotnosti mentorja.
Ocena dijakov glede pridobitve praktičnega znanja se je v več kot polovici odgovorov odločila za klinično okolje izvajanja PUD-a. Spodbuden je tudi odgovor glede pridobivanja znanja pri teoretičnem pouku v šoli, ki je v večini zelo uporabno ali uporabno, le 6,3 % dijakov je odgovorilo, da je manj uporabno. Pri izvajanju PUD-a so se najbolj potrudile srednje medicinske sestre, saj je tako odgovorilo 85,1 % dijakov. Zanimivo je tudi, da se dijaki v izobraževalnem programu najbolje počutijo v kliničnem okolju pri izvajanju PUD-a, saj je tako odgovorilo 72 % dijakov. Ta odgovor je zelo spodbuden, saj se dijaki najbolje počutijo v okolju, ki bo v prihodnosti predstavljalo njihovo delovno okolje.
Ocenjujem, da je klinično okolje v bolnišnici zelo prilagodljivo potrebam dijakov, saj je 83 % dijakov odgovorilo, da so upoštevali njihove želje glede razporeda delovnika.
Razmisliti pa gre glede vprašanja počutja dijakov kot delovne sile, saj večji del odgovorov predstavlja Da oziroma Včasih.
Pri splošni oceni izvajanja PUD-a so se dijaki odločili za oceno 4 in sicer v 74,4 %. Ocene zavzetosti mentorja na PUD-u pa so najbolj pogosto 3,4 in 5. Vsaka omenjena ocena ima dobrih 30 % odgovorov.
SKLEP
Ob uvedbi modularnega sistema izobraževanja in novosti ob praktičnem usposabljanju pri delodajalcu spremljamo novosti, predvsem pa ocene dijakov na tak način izobraževanja. Smotrno je, da povratno informacijo dobimo tudi od dijakov, ki so najbolj neposredno vključeni v izobraževanje. Zdi se nam, da je izobraževanje pri delodajalcu pozitivna oblika izobraževanja in jo je potrebno spodbujati tudi v prihodnosti.
Razpredelnica 6: Vključevanje mentorja na PUD-u Kako se je vključeval mentor na PUD-u v moje delo?
Razpredelnica 7: Pridobitev praktičnega znanja Kje ste dobili več praktičnega znanja?
Polovica (51,6 %) dijakov je mnenja da so največ praktičnega znanja dobili na PUD-u.
Razpredelnica 8: Uporabnost teoretičnega znanja na PUD-u Znanje ki smo ga dobili pri teoretičnem pouku v šoli je na PUD-u:
Le 6,3 % dijakov je mnenja, da je teoretično znanje manj uporabno.
Razpredelnica 9: Ocenitev zdravstvenega osebja na PUD-u Zdi se mi da sem pri izvajanju PUD-a najbolj potrudil:
Po mnenju dijakov so se na PUD-u najbolj potrudile medicinske sestre (85,1 %) Razpredelnica 10: Počutje na PUD-u glede delovne sile Pri izvajanju PUD-a sem se večkrat počutil kot delovna sila.
Razpredelnica 11: Počutje na PUD-u glede faktorja odvečnosti Pri izvajanju PUD-a sem se večkrat počutil odveč oz. v napoto.
61,7 % dijakov zanikajo, da bi se na PUD-u počutili v napoto.
-233 --232
-9. kongres zdravstvene in babiške nege Slovenije »Moč za spremembe - medicinske sestre in babice smo v prvih vrstah zdravstvenega sistema«
Na PUD-u 51,6 %
Pri praktičnem pouku s šolskim mentorjem 29,7 %
Na PUD-u in praktičnem pouku sem dobil enako znanja 19,1 %
Zelo uporabno 55,3 %
Uporabno 38,3 %
Manj uporabno 6,3 %
Da 27,6 %
Ne 12,7 %
Včasih 59,5 %
Da 6,4 %
Ne 61,7 %
Včasih 30,6 %
Pri teoretičnem pouku v šoli 13 %
Na praktičnem pouku z šolskim mentorjem 15 %
Na PUD-u 72 %
Medicinske sestre 85,1 %
Diplomirane med. sestre 14,8 %
Fizioterapevti 0
Zdravniki 0
Čistilke 0
Se bom zaposlil v zdravstvenih institucijah 14 %
Se bom zaposlil v nezdravstvenih institucijah 0
Bom študiral in se zaposlil v zdravstvenih institucijah 60 %
Bom študiral in se zaposlil v ne zdravstvenih institucijah 26 %
Zakaj se je vključeval 31,9 %
Občasno se je vključeval 53,1 %
Redko se je vključeval 14,8 %