predav. Mojca Dobnik, univ. dipl. org., dipl. m. s.
Univerzitetni klinični center Maribor
viš. predav. mag. Mateja Lorber, univ. dipl. org, viš. med. ses.
Fakulteta za zdravstvene vede, Univerze v Mariboru mojca.dobnik@triera.net
Ključne besede: zdravstvena nega, zaposleni, kakovost
IZVLEČEK
Izhodišča: Motivacija je tisto, zaradi česar ljudje ob določenih spretnostih in znanju delajo. Le z izboljševanjem kakovosti storitev in motiviranimi ter zadovoljnimi zaposlenimi se lahko nižajo stroški zdravljenja in oskrbe. Pri motiviranju obstaja cela paleta stvari, ki so pomembne za posameznika, včasih je mogoče s povsem preprostimi managerskimi prijemi marsikaj narediti. Namen raziskave je bil ugotoviti vpliv motivacije, izobraževanja in raziskovanja na kakovost v zdravstveni negi.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Uporabljena je bila opisna raziskovalna metoda, za metodo zbiranja podatkov pa smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 54 vprašanj zaprtega tipa. V raziskavo so bili vključeni zaposleni v zdravstveni negi v eni od bolnišnic v Sloveniji.
Podatke smo statistično obdelali z računalniškim programom SPSS 20.0. Za ugotavljanje statistično pomembnih razlik med posameznimi spremenljivkami smo uporabili t-test. Uporabili smo tudi korelacijsko analizo ter univariatno regresijsko analizo, da smo ugotavljali vpliv posamezne neodvisne spremenljivke na odvisno spremenljivko.
Rezultati: Ugotovili smo, da se proučevane spremenljivke, kot so motivacija zaposlenih (r=0,485; p<0,001), izobraževanje (r=0,422; p<0,001) in raziskovanje (r=0,307; p<0,001) statistično pomembno pozitivno povezujejo s kakovostjo v zdravstveni negi. Hkrati smo z regresijsko analizo ugotovili, da ima na kakovost v zdravstveni negi statistično pomembno najmočnejši vpliv motivacija (β=0,362; p<0,001), sledi izobraževanje (β=0,182; p=0.035) in raziskovanje (β=0,127, p=0,041). Z vsemi tremi proučevanimi dejavniki lahko pojasnimo 38 % celotne variabilnosti kakovosti v zdravstveni negi.
Diskusija in zaključek: Znano je, da imajo motiviranje zaposlenih, izobraževanje in raziskovanje pomemben vpliv na zagotavljanje kakovosti v zdravstveni negi. Skrb vseh zaposlenih v zdravstveni negi mora postati zavedanje, da je potrebno nenehno izboljševanje zdravstvenih storitev. Hkrati pa je potrebno zavedanje, da vir konkurenčne prednosti niso samo storitve in finančni viri, temveč tudi motivirani zaposleni. Smiselno bi bilo redno spremljanje dejavnikov, ki vplivajo na motivacijo.
LITERATURA
Allardt E. Having, loving, being: An alternative to the Swedish Model of Welfare Research. In: Nussbaum M, Sen A. The Quality of Life.
Oxford: Claredon Press; 1993: 88-94.
Birch C, David P. Life and work. Sydney: UNSW Press; 2003.
Briggs A. The Welfare State in Historical Perspective. In: Pierson C, Castles F. The Welfare State. A reader. Polity Press in association with Blackwell Publishers Ltd. Cambridge, Oxford, Malden; 2000.
European Social Survey. (2005). Dostopno na: http://www.europeansocialsurvey.org (16.6.2007).
Kern B, Ovsenik M, Ovsenik J. Osnove organizacije za socialno delo. Študijsko gradivo. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo; 2001.
Kropivnik S, Trampuž C. Analize podatkov z SPSS-om. Predavanja in vaje, RC Fakulteta za družbene vede. Ljubljana; 2000.
Svetlik I. Kakovost življenja v Sloveniji. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede; 1996.
Svetlik I. Oblikovanje dela in kakovost delovnega življenja. In: Možina S, Svetlik I. Management kadrovskih virov. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede; 1998: 175-204.
Werther BW, Davis K. Human Resources and Personnel Management. New York: McGraw-Hil; 1993.
-197 --196
-9. kongres zdravstvene in babiške nege Slovenije »Moč za spremembe - medicinske sestre in babice smo v prvih vrstah zdravstvenega sistema«
zdravstvenih ciljev v populaciji v veliki meri odvisno od zagotavljanja učinkovite, dostopne, izvedljive in visoko kakovostne storitve. Če so zaposleni v zdravstvu prisotni v zadostnem številu in ustrezno porazdeljeni po različnih strokah in geografskih regijah, ima to močan vpliv na splošno delovanje zdravstvenega sistema (Rigoli, Dussault, 2003). Izdelana politika za upravljanje človeških virov je izdelana v večini držav, s tem uravnavajo neravnovesja, ki ogrožajo zmogljivost sistemov zdravstvenega varstva za dosego svojih ciljev (Dussault, Dubois, 2003).
Zaposleni v zdravstvenem sektorju ima posebne značilnosti, ki jih ni mogoče prezreti, in motivacija lahko igra ključno vlogo v številnih nujnih izzivih zdravstva danes (Ratanawongsa, Howell, Wright, 2006). Na tem področju je naloga motivacije: uravnavati gospodarske odnose med tistimi, ki uporabljajo sistem, in sistemom samim (zdravstvenim osebjem in pacienti) in heterogenostjo delovne sile, s katero se upravlja (Goldsmith, 2005). Zdravstvene organizacije, se soočajo z zunanjimi pritiski, ki jih ni mogoče učinkovito izpolniti brez ustreznih prilagoditev in razvojem delovne sile, zato se zdi, da je ključni del zdravstvene politike razvojni proces (Dubois, Singh, 2009).
Keršmanec (2009) navaja naslednje dejavnike, ki v delovni organizaciji vplivajo na motivacijo:
• pohvale in graje;
• poznavanje rezultatov dela;
• pričakovanja zaposlenih;
• sodelovanje;
• tekmovanje;
• različne možnosti vplivanja na delo.
Motiviranje je pomembna sposobnost vodilnega osebja. Vodilno osebje se mora zavedati individualnih potreb zaposlenih in povezati želeni učinek z ustrezno dejavnostjo zaposlenih in motiviranju zaposlenih nameniti dovolj časa.
Zaman s sodelavci (2011) ugotavljajo, da obstaja sicer veliko dejavnikov, ki vplivajo na motiviranost in uspešnost zaposlenega, kot so: delovni pogoji, sodelavci, odnos delodajalca, priložnost za usposabljanje, varnost pri delu in splošne usmeritve institucije ter postopki za nagrajevanje zaposlenih. Ajayi (2004) ugotavlja, da je potrebno za optimalno uspešnost in kakovost redno motivirati zaposlene in jih spodbujati tako materialno kot nematerialno. Glen (1998) celo trdi, da kakovosti zdravstvene nege ni mogoče presojati z vidika učinkovitosti, temveč je po njegovem ključ izboljšanja le v izboljšanju motivacije in čustvenih tendenc.
METODOLOGIJA
Namen raziskave je bil ugotoviti dejavnike, ki vplivajo na kakovost v zdravstveni negi. V ta namen smo si zastavili dve hipotezi:
Hipoteza 1: Izobraževanje, raziskovanje in motivacija se statistično pomembno povezuje s kakovostjo v zdravstveni negi.
Hipoteza 2: Motivacija zaposlenih ima statistično najpomembnejši vpliv na kakovost v zdravstveni negi.
V okviru raziskovalnega procesa smo uporabili kvantitativni pristop raziskovanja, kot metodo raziskovanja smo uporabili poizvedovanje, za metodo zbiranja podatkov pa anketni vprašalnik, ki je vseboval vprašanja zaprtega tipa. Raziskavo smo izvedli v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Pred izvedbo raziskave smo pridobili pisno soglasje vodstva Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Razdelili smo 200 anketnih vprašalnikov, kar je predstavljajo 14,8 % populacije med 1400 zaposlenimi v zdravstveni negi Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Vrnjenih in popolno izpolnjenih je bilo 158, kar je predstavljajo Keywords: health care, employment, quality
ABSTRACT
Introduction: Motivation is what makes people with certain skills and knowledge work. Only by improving the quality of service and motivated and satisfied employees can reduce their costs of treatment and care.
In motivating a whole range of things that are important to the individual, sometimes it can be quite simple with managerial approaches done. The purpose of this study was to determine the effect of motivation, education and research on quality in healthcare.
Methods:The study was based on quantitative methodology. Used the descriptive research method, the method of data collection, we used a questionnaire, which contained 54 closed-ended questions. The study included employees in health care in one of the hospitals in Slovenia. Data were statistically analyzed with the computer program SPSS 20.0. To determine the differences were statistically significant, we used the individual variables we used t-test. We also used univariate correlation analysis and regression analysis, we tested the effect of each independent variable on the dependent variable.
Results: We found that the studied variables such as employee motivation (r = 0.485, p <0.001), education (r = 0.422, p <0.001) and exploration (r = 0.307, p <0.001) significantly positively correlated with quality in health care. At the same time we have the regression analysis found that the quality of health care in the strongest statistically significant impact motivation (β = 0.362, p <0.001), followed by education (β = 0.182, p = 0.035) and exploration (β = 0.127, p = 0.041). With all three factors under study can explain 38% of the total variability in the quality of nursing care.
Discussion and conclusion: It is well known that employee motivation, education and researches an important impact on the quality of nursing care. Concern for all employees in health care must become aware of the need for continuous improvement of healthcare services. At the same time, it is necessary to recognize that a source of competitive advantage not only services and financial resources, but also motivated employees. It would be regular monitoring of the factors that influence motivation.
UVOD
Beseda motiv izhaja iz latinske besede »movere«, ki pomeni gibati se, oziroma širše nagib, pobuda za kaj, vzrok, razlog, namen, glavna, vodilna misel (Verbinc, 1997). Marentič-Požarnikova (1980) definira motivacijo kot “...proces izzivanja človekove aktivnosti, njenega usmerjanja na določene predmete in uravnavanja, da bi se dosegli določeni cilji …” Z motivacijo se torej odkriva proces izzivanja človekove aktivnosti in njenega usmerjanja k določenim ciljem.
Motivirati zaposlene za doseganje ciljev pomeni spodbuditi ljudi na način, z motivacijskimi dejavniki, da bodo opravili naloge učinkovito, na podlagi lastne odločitve. Motivacijski dejavniki so spodbuda in vir energije, ki motivira človeka, da opravi določeno aktivnost. Po mnenju strokovnjakov se uspešen menedžer drži predpisanih postopkov, uspešen vodja pa zna navdihniti in navdušiti, vplivati na ljudi in jih motivirati, da si prizadevajo k visoki kakovosti, da se razvijajo, da presegajo minimalne zahteve svojega delovnega mesta in da ustvarjajo nove zamisli. Zanimive so trditve različnih strokovnjakov, da se kljub upoštevanju razlik med vodenjem in menedžmentom v praksi obe ravni delovanja prekrivata in jih običajno ne omenjajo ločeno. Po njihovih mnenjih vodenje v organizaciji pomeni vplivanje na sodelavce, da bi usmerjali svoje ravnanje k doseganju ciljev organizacije, da bi povečali svoja prizadevanja k boljšim rezultatom. To naj bi počeli prostovoljno, ne pa iz strahu pred negativnimi posledicami (Jooste, 2004).
Motivacija in motiviranje
Motivacija pomeni narediti nekaj, ali spodbuditi vedenje zaposlenih do večje uspešnosti, produktivnosti in s tem pripomore k boljši kakovosti (Awosusi, 2011). Na področju zdravstvenega varstva je uresničevanje
-199 --198
-9. kongres zdravstvene in babiške nege Slovenije »Moč za spremembe - medicinske sestre in babice smo v prvih vrstah zdravstvenega sistema«
ugotovili, da glede na izobrazbo prihaja do statistično pomembnih razlik le pri spremenljivkah raziskovanje in izobraževanje.
V Razpredelnici 3 so predstavljeni rezultati regresijske analize za spremenljivko kakovost. Ugotavljali smo vpliv izobraževanja, raziskovanja in motivacije na kakovost v zdravstveni negi.
Razpredelnica 3: Rezultati regresijske analize za kakovost
Z regresijsko analizo smo ugotovili, da ima motivacija najmočnejši vpliv (β=0,362; p<0,001) na kakovost, sledi izobraževanje (β=0,182; p=0.035) in raziskovanje (β=0,127, p=0,041). Z vsemi tremi proučevanimi dejavniki lahko pojasnimo 38 % celotne variabilnosti kakovosti v zdravstveni negi. Iz rezultata ugotovimo, da na kakovost v zdravstveni negi vplivajo tudi drugi dejavniki, ki pa niso bili predmet dane raziskave.
RAZPRAVA
Ugotovili smo, da se motivacija anketiranih zaposlenih ne razlikuje glede na izobrazbo in delovno dobo, kljub temu da je Nedussies (2012) v raziskavi ugotovil, da se motivacija razlikuje na podlagi starosti, izobrazbe in delovnih izkušenj, medtem ko ni opaziti večje razlike v motivaciji za delo, ki temelji na spolu.
Prav tako je ugotovil, da so medicinske sestre, ki so prejele nagrado, manj motivirane za nagrado, imajo pa s tem pomemben in pozitiven prispevek za motivacijo.
Ugotovili smo, da je najvišje ocenjena spremenljivka kakovost in najnižje s strani zaposlenih ocenjena spremenljivka raziskovanje, kar kaže na to, da vsi zaposleni še vedno ne prepoznajo pomena raziskovanja in izobraževanja za kakovostno opravljanje storitev v klinični praksi. Prav tako smo ugotovili, da leta delovne dobe, to pomeni izkušnje, statistično pomembno ne vplivajo na proučevane spremenljivke, kot so izobraževanje, raziskovanje, motivacija in kakovost. Hkrati smo ugotovili, da glede na izobrazbo prihaja do statistično pomembnih razlik le pri spremenljivkah raziskovanje in izobraževanje. Pomembno vlogo pri tem ima srednji menedžment, da vzpodbudi zaposlene za sodelovanje v izobraževanju in raziskovanju.
Ugotovili smo, da se proučevane spremenljivke, kot so motivacija zaposlenih, izobraževanje in raziskovanje, statistično pomembno pozitivno povezujejo s kakovostjo v zdravstveni negi, s čimer lahko potrdimo prvo zastavljeno hipotezo. Prav tako so Thiengburanatham s sodelavci (2011) ugotovili, da se motivacijski dejavniki zmerno pozitivno povezujejo s kakovostjo zdravstvene nege glede na zaznavanje medicinskih sester. Prav tako so ugotovili, da bi z motivacijskimi in higienskimi dejavniki lahko napovedali 97,6 % kakovosti. Hkrati je Awosusi (2011) ugotovil, da ni bistvene razlike med vzroki za nizko motiviranost medicinskih sester in njihovo uspešnostjo.
V nadaljevanju smo ugotovili, da ima motivacija statistično najmočnejši vpliv na kakovost, sledi izobraževanje in raziskovanje. Glede na rezultate regresijskega koeficienta lahko potrdimo tudi drugo zastavljeno hipotezo, saj smo ugotovili, da motivacija statistično pomembno vpliva na kakovost v zdravstveni negi. Tudi Lambrou s sodelavci (2010), Nedussies (2012), Ovretveit (2005) in Tzeng (2002) ugotavljajo, da motiviranost in zadovoljstvo zaposlenih pripomore k višji kakovosti storitev. Motivirani zaposleni sodelujejo, dajejo pobude, predloge ter delujejo v korist pacienta in zavoda.
79 % odziv. V raziskavi so sodelovali zaposleni v zdravstveni negi, do trditev so se opredeljevali na 5-stopenjski Likertovi lestvici. Uporabili smo različne statistične metode s pomočjo računalniškega programa SPSS 20,0. Z uporabo opisne statistike smo ugotavljali statistično pomembne razlike med posameznimi spremeljivkami. Uporabili smo Pearsonov koeficient korelacije za ugotavljanje povezave med proučevanimi spremenljivkami, z regresijsko analizo pa smo analizirali vpliv neodvisnih spremenljivk na odvisno spremenljivko ter s tem pojasnili delež variabilnosti odvisne spremenljivke s proučevanimi neodvisnimi spremenljivkami.
REZULTATI
V raziskavi je sodelovalo 158 zaposlenih v zdravstveni negi, od tega je bilo 26 (16,5 %) moških in 132 (83,5
%) žensk. Sodelovalo je 86 (54,4 %9 zaposlenih s srednješolsko izobrazbo, 3 (19 %) zaposlenih z višješolsko izobrazbo, 62 (39,2 %) zaposlenih z visokošolsko izobrazbo, 5 (3,2 %) zaposlenih z univerzitetno izobrazbo in 2 (1,3 %) zaposlena z magisterijem. Povprečna starost zaposlenih je bila 38,5 let (najnižja starost je bila 20 let in najvišja starost je bila 56 let). Vodje so na vodilnem položaju povprečno 6,9 let (najmanj 1 leto in največ 15 let).
V Razpredelnici 1 so prikazani rezultati povprečnih vrednosti in standardnega odklona za proučevane spremenljivke: izobraževanje, raziskovanje, motivacija in kakovost. Ugotovili smo, da je najvišje ocenjena spremenljivka kakovost (3,87±0,49) in najnižje je s strani zaposlenih ocenjena spremenljivka raziskovanje (3,17±0,51).
Razpredelnica 1: Rezultati proučevanih spremenljivk
V nadaljevanju smo uporabili še Pearsonov korelacijski koeficient za ugotavljanje korelacije med proučevanimi spremenljivkami. Ugotovili smo, da se proučevane spremenljivke, kot so motivacija zaposlenih (r=0,485; p<0,001), izobraževanje (r=0,422; p<0,001) in raziskovanje (r=0,307; p<0,001) statistično pomembno pozitivno povezujejo s kakovostjo v zdravstveni negi.
V nadaljevanju smo z ANOVO ugotavljali statistično pomembne razlike v proučevanju izobraževanja, raziskovanja, motivacije in kakovosti glede na delovno dobo in stopnjo izobrazbe. Rezultati so prikazani v Razpredelnici 2.
Razpredelnica 2: Rezultati ANOVE za proučevane spremenljivke
Ugotovili smo, da glede na leta delovne dobe (izkušnje) ne prihaja do statistično pomembnih razlik pri proučevanih spremenljivkah, kot so izobraževanje, raziskovanje, motivacija in kakovost. Hkrati smo pa
-201 --200
-9. kongres zdravstvene in babiške nege Slovenije »Moč za spremembe - medicinske sestre in babice smo v prvih vrstah zdravstvenega sistema«
Spremenljivke N Min Max M Standardni odklon
Izobraževanje 158 1,88 4,88 3,31 0,634
Raziskovanje 158 1,83 4,42 3,17 0,511
Motivacija 158 1,90 4,40 3,19 0,524
Kakovost 158 2,36 4,86 3,87 0,489
Spremenljivke Izobrazba Delovna doba
F p F p
Izobraževanje 10,658 <0,001 1,189 0,315
Raziskovanje 12,399 <0,001 1,304 0,258
Motivacija 1,716 0,149 1,762 0,111
Kakovost 1,173 0,393 1,053 0,393
Kakovost Spremenljivke Beta t p
R²=0,382
Izobraževanje 0,182 2,129 0,035
Raziskovanje 0,127 1,651 0,041
Motivacija 0,362 4,625 <0,001