Blanka Pust, dipl. m. s., mag. zdr. nege
Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinični oddelek za kirurgijo srca in ožilja, prof. dr. Vladislav Rajkovič
Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede doc. dr. Marija Zaletel
Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta blanka.pust@kclj.si
Ključne besede: e-zdravje, informatika v zdravstveni negi, dokumentiranje v zdravstveni negi, klinična pot, klinična smernica.
IZVLEČEK
Uvod:Učinkovito dokumentiranje procesov zdravstvene nege je eden ključnih problemov zdravstvene nege kot temeljne sestavine celovitega sistema zdravstvenega varstva. Ustreznost dokumentiranja se nanaša na obvladovanje velikega števila zahtevnih informacij. Zdravstveni delavci pri svojem delu potrebujejo prave informacije, ki pripomorejo k čim boljši zdravstveni obravnavi pacientov. Pri tem je smiselno izrabiti možnosti, ki jih ponuja sodobna informacijska in komunikacijska tehnologija. Uvedba in uporaba klinične poti omogoča boljše sprotno in zanesljivo zbiranje, obdelavo in prikaz podatkov, ki so pomembni za zdravljenje pacientov. Klinična pot je orodje, ki temelji na uveljavljenem znanju v zdravstvu in opredeljuje standardni način zdravljenja. S tem se prispeva h kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave. V zdravstvu je potreben enoten informacijski sistem. Predlagani model računalniško podprte dokumentacije omogoča prenovo klasične dokumentacije klinične poti za srčno operacijo v e-dokumentacijo. Pri tem je z ustrezno objektno usmerjeno organizacijo in uporabo sodobne informacijske komunikacijske tehnologije možno doseči novo kvaliteto v pogledu celovite obravnave pacienta. Računalniška implementacija modela je v podporo izvajalcem zdravstvene obravnave, zmanjšuje pa tudi možnost napak pri delu.
Namen:Namen prispevka je prikazati model računalniško podprte dokumentacije obravnave pacienta po klinični poti pri operaciji na odprtem srcu. Ob tem gre za prenovo klasične papirne dokumentacije v e-dokumentacijo. Model prispeva k poenotenemu pristopu k delu, izboljšanju varnosti pri procesu zdravljenja pacienta od sprejema do odpusta iz bolnišnice, k transparentnosti in sledljivosti opravljenega dela.
Metode:Na osnovi domače in tuje strokovne literature ter lastnih praktičnih izkušenj je izdelan model e-dokumentacije. Model je prototipno realiziran na računalniku in testiran v praksi. Rezultati testiranja so strnjeni v analizo SWOT.
Rezultati: Izdelan je model dokumentacije klinične poti za srčno operacijo. Model je računalniško realiziran in testiran v praksi ter kritično ovrednoten. Gre za prenovo klasične dokumentacije v elektronsko.
Predlagana rešitev vodi k celovitejši in kakovostnejši obravnavi pacienta. Zaposlenim pripomore k navaja, da morajo uporabniki imeti možnost preizkusa. Nenazadnje pa, ko se zbere kritična masa
uporabnikov, ki s tako rešitvijo želijo delati, se ovire za zavračanje inovacije postopoma odpravijo (Rogers, 2003).
LITERATURA
Gašperšič J. Quo vadis, informatika v zdravstvu? Infor Med Slov. 2008;13(2):30–4. Dostopno na:
http://www.sdmi.si/informatica_medica_slovenica/volume132008_2.pdf (28.4.2012).
Health statistics and health information systems. Definition of an older or elderly person. Dostopno na:
http://www.who.int/healthinfo/survey/ageingdefnolder/en/index.html (23.4.2012).
Iljaž R. Elektronski zdravstveni zapis in »online« zdravstvene storitve v osnovnem zdravstvu. Infor Med Slov. 2005;10(1): 26–34. Dostopno na: http://www.sdmi.si/informatica_medica_slovenica/volume102005.pdf (28.4.2012).
Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije. e-Zdravje2010(2005). Strategija informatizacije slovenskega zdravstvenega sistema 2005-2010.
Dostopno na: www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/.../eZdravje116slo.doc (21.7.2012).
Ministrstvo za zdravje, Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (2008). Področni dogovor za bolnišnice za pogodbeno leto 2008.
Dostopno na: www.zdravniskazbornica.si/library/includes/file.asp?FileId=827 (4.7.2012).
Ministrstvo za zdravje, Zdravniška zbornica Slovenije, Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, Lekarniška zbornica Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Splošni dogovor za pogodbeno leto 2012. (Priloga BOL II/b) Dostopno na:
http://www.zzzs.si/zzzs/info/egradiva.nsf/o/6A52802068FB6C45C1257998003B0713 (4.7.2012).
Pavlović A, Pavić K, Žvanut B. Opredelitev poslovnih zahtev za e - napotnico. V: Lahe M, ur. Lovrenčič A, ur. Razvijanje medpoklicnega sodelovanja v času študija na področju zdravstvenih ved: 3. študentska konferenca s področja zdravstvenih ved. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede; 2011: 154–9.
Peternelj A. Izvajanje programa neakutne obravnave v KOPA - Golnik. Bilten 2005; 21(1): 11–8.
Peternelj A, Šorli J. Neakutna obravnava - nepogrešljiv del v celostni zdravstveni oskrbi. Zdrav vestn. 2004;73(10):743–8. Dostopno na:
http://www.szd.si/user_files/vsebina/Zdravniski_Vestnik/vestnik/st6-6-7/st6-6-7-371-378.htm (13.6.2012).
Rajkovič U, Šušteršič O, Zupančič J. Model e-dokumentiranja patronažne zdravstvene nege. Obzor Zdr N. 2006; 40(4): 197–204. Dostopno na: http://www.obzornikzdravstvenenege.si/Celoten_clanek.aspx?ID=782ba9e6-8652-46ef-ae6d-388eeef7623a (18.7.2012).
Rogers EM. Diffusion of Innovations. New York: Free Press; 2003: 258–264.
Sundhed.dk. (2008) The Danish e-Health Portal. Dostopno na:
https://www.sundhed.dk/service/english/ (18.7.2012).
Toth M. Staranje prebivalstva iz vidika razvoja zdravstvenega zavarovanja. Kakovostna starost: časopis za socialno gerontologijo in gerontagogiko. 2009; 12(1): 46–53.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Oblikovanje in financiranje programov v bolnišnicah. Občasnik akti & navodila. 2010; 2/2 del:
115–6. Dostopno na:
http://www.zzzs.si/ZZZS/info/egradiva.nsf/0/b2a6638bd0a4227cc1257711001b3c31/$FILE/Ob%C4%8Dasnik%20Akti%20&%20navodila _2.%20del_03.05.2010.pdf (19.7.2012).
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Učna delavnica: Elektronski recepti na Danskem. Recept. 2007; 5 (2): 75-7. Dostopno na:
http://www.zzzs.si/zzzs/info/egradiva.nsf/0/6e957f5608188729c12573a900309c1e/$FILE/Bilten%20RECEPT%20december%202007.pdf (18.7.2012).
Yin RK. Cass Study Research: Design and Methods. Thousand Oaks, London, New Delhi: Sage Publications; 2003: 25–65.
-253 --252
-9. kongres zdravstvene in babiške nege Slovenije »Moč za spremembe - medicinske sestre in babice smo v prvih vrstah zdravstvenega sistema«
work performed, with quick access to the required information on the patient, the development of research activities and the acquisition of new skills, reducing paperwork and the reorganization of certain work processes. This, of course, aware of the dangers posed by modern information and communication technology. The fact is that, for the organisation of work, needs up-to-date and reliable collection, processing, and display of data, which are relevant for the medical treatment of a patient. The proposed e-model documentation of clinical paths for congestive heart surgery is only one step towards raising quality in the provision of continuous nursing care.
UVOD
Informatika v zdravstvu lahko prinaša dodano vrednost. Sem sodi tudi ustrezna dokumentacija. Učinkovito dokumentiranje procesov zdravstvene nege je eden ključnih izzivov zdravstvene nege kot temeljne sestavine celovitega sistema zdravstvenega varstva. Ustreznost dokumentiranja se nanaša na obvladovanje velikega števila zahtevnih informacij. Pri tem je smiselno izrabiti možnosti, ki jih ponuja sodobna informacijska in komunikacijska tehnologija (IKT) ne le v administrativnem, ampak tudi v kognitivnem smislu, ob tem pa je potrebno paziti, da ne pride do novih problemov, kot so problemi varnosti, zasebnosti in integritete človeka (Rajkovič, 2010; Trček et al.; 2007; Wolf et al.,2006).
Dokumentiranje je pomemben element sodobne zdravstvene nege. Dokumentacija zdravstvene nege predstavlja podatke o pacientu in njegovi družini, na osnovi katerih medicinska sestra načrtuje proces zdravstvene nege, ki v grobem obsega ugotavljanje negovalnih problemov, postavljanje negovalnih diagnoz, izvajanje in evalvacijo negovalnih aktivnosti (Gordon, 2003; Rajkovič, Šušteršič, 2000).
V večini slovenskih zdravstvenih institucij še ni ustreznega elektronskega zapisa, ki bi vseboval vse podatke, ki se nanašajo na proces zdravstvene nege, ki ga medicinske sestre izvajajo pri pacientih. Večina podatkov, ki se v Sloveniji zbirajo, zajema medicinske diagnoze in diagnostično terapevtske postopke oziroma posege, ne pa tudi podatkov drugih zdravstvenih profilov. Informatika v zdravstvu pa je področje, na katerem je zdravstvenemu sistemu mogoče dati prepoznavno dodano vrednost. Medicinske sestre (MS) svoje delo le delno evidentirajo. Podatki o zdravstveni negi se večinoma beležijo v papirni in ne elektronski dokumentaciji (Kodele in sod., 2005; Prijatelj, 2005).
V zadnjem desetletju se veliko piše o elektronskem zapisu zdravstvenih podatkov, elektronskem zdravstvenem kartonu, enotnem elektronskem zapisu zdravljenja, s tem pa se izboljšuje zdravstvena obravnava in rezultati zdravljenja (Coiera et al., 2007; Prijatelj, 2005). To je tudi eden od ciljev zdravstvene reforme, ki poteka v Sloveniji. Strategija razvoja in s tem posredno nadgradnja informatizacije slovenskega zdravstva je bila sprejeta v več korakih, o čemer priča kar nekaj dokumentov. Eden ključnih v zadnjem desetletju je poimenovan »eZdravje 2010«. Dosedanje izkušnje doma in razvitem svetu kažejo, da je to težko dosegljiv cilj strategije, predvsem zaradi pomanjkanja standardov, nepripravljenosti na sprejem nove tehnologije (Kodele in sod., 2005). V današnjem obdobju IKT ni več ovira za elektronsko dokumentiranje.
Še vedno obstajajo določeni problemi v smislu povezljivosti informacijskih sistemov in integracije v nacionalno bazo podatkov in finančni problemi pri nabavi novejše informacijske tehnologije. Ni več vprašanja, ali je računalnikov dovolj, ampak, ali so dlančniki in tablice ustrezno orodje za podporo delu MS (Prijatelj, 2005). Tisti, ki delajo v zdravstveni negi, si želijo večjega vpliva na razvoj in udejanjanje informacijskih rešitev. Dobre informacijske rešitve so povezane z vsebino in etiko strokovnega področja zdravstvene nege.
Klinične poti (KP) so ključnega pomena pri obravnavi pacienta, saj zagotavljajo nepretrgano in usklajeno zdravstveno oskrbo med različnimi ustanovami in izvajalci ter združujejo več dejavnosti, nudijo podporo kakovostnejši zdravstveni oskrbi, katere središče je uporabnik zdravstvenih storitev (Hindle, Yazbeck, Wahl, 2004). Za kakovostno obravnavo in celosten pristop k spremljanju pacienta na KP je pomembna povezanost dokumentacije zdravstvene nege z drugimi dokumenti. Zato je poleg papirne oblike dokumentacije
-255
-»Moč za spremembe - medicinske sestre in babice smo v prvih vrstah zdravstvenega sistema«
natančnejši in celoviti dokumentaciji zdravstvene oskrbe. Sistemski pristop omogoča dobro sodelovanje med vsemi zaposlenimi v zdravstvu.
Razprava in zaključek:Uporabniki vidijo v e-dokumentaciji priložnost za izboljšanje kakovosti in varnosti v procesu zdravljenja pacienta od sprejema do odpusta iz bolnišnice, transparentnost in sledljivost opravljenega dela, hiter dostop do potrebnih podatkov ob pacientu, razvoj raziskovalne dejavnosti in ob tem pridobivanje novih znanj, zmanjšanje administrativnega dela in reorganizacijo določenih delovnih procesov. Ob tem se seveda zavedajo pasti, ki jih prinaša uporaba sodobne informacijske komunikacijske tehnologije. Dejstvo pa je, da se za organizacijo dela potrebuje sprotno in zanesljivo zbiranje, obdelavo in prikaz podatkov, ki so pomembni za zdravstveno obravnavo pacienta. Predlagani e-model dokumentacije klinične poti za srčno operacijo je le en korak k dvigu kakovosti pri zagotavljanju kontinuirane zdravstvene nege.
Keywords: e-health, informatics in health care, documenting in nursing care, clinical pathway, clinical guideline.
ABSTRACT
Introduction:Efficient documentation processes of nursing is one of the key problems of nursing care as a fundamental component of a comprehensive health care system. The adequacy of the documentation refers to the management of a large number of complex informations. Health professionals in their work need the right information, contributing to the better medical treatment of patients. In doing so, it makes sense to use the possibilities offered by modern information and communications technology. The introduction and application of the clinical pathway allows better real-time and reliable collection, processing, and display of data, which are relevant for the treatment of patients. The clinical pathway is a tool that is based on established knowledge in health care and defines a standard way of treatment. This contributes to the quality and safety of medical treatment.In health care is needed in an integrated information system. The proposed model of computerised documentation allows the renovation of the classic documentation of clinical paths for congestive heart operation in e-documentation. It is with the proper object-oriented organization and the use of modern information and communication technology may achieve a new quality in the comprehensive treatment of the patient. Computer implementation of the model is in support of the providers of medical treatment, reduces as well as the possibility of errors.
Purpose: The purpose of this paper was to show a model of computer- supported documentation of treatment of a patient in a clinical way in operation on the open heart. It is for the renewal of classical, paper documentation in e-documentation. The Model has contributed to a common approach to work, improving safety in the process of treatment of a patient of acceptance to the dismissal from the hospital, transparency and traceability of work performed.
Methods:On the basis of domestic and foreign professional literature and their own practical experience has made a model of e-documents. The Model is a prototype implemented on a computer, and tested in practice. The test results are collapsed in the SWOT analysis.
Results:A model of documentation of clinical paths for congestive heart surgery is designed. The Model is a computer realized and tested in practice and critically evaluated. Goes for a makeover of the classic documentation electronically. The proposed solution leads to a more integrated and better treatment of the patient. Employees contributing to more accurate and comprehensive documentation in medical care. The system approach allows good cooperation between all employees in health care.
Discussion and conclusion: Users see in e-documentation an opportunity to improve safety in the process of treatment of a patient of acceptance to the dismissal from the hospital, transparency and traceability of
-254 -9. kongres zdravstvene in babiške nege Slovenije
obravnave pacienta z ishemično boleznijo srca in aortno stenozo«. Pri oblikovanju dokumenta so sodelovali vsi udeleženci v procesu zdravljenja pacienta: kirurgi, anesteziologi, MS, ZT, FTH in administratorji. Na podlagi tega dokumenta pa smo v letu 2010 oblikovali in v prakso vpeljali papirno obliko KP za srčno operacijo.
Predstavitev računalniške rešitve modela e–dokumentiranja
Po uveljavljeni in uporabljeni papirni dokumentaciji KP smo s programom Microsoft Office Access 2007 udejanjili še model e-dokumentiranja. Program je obsežen komplet orodij, s katerimi lahko sledimo podatkom, o njih poročamo in jih izmenjavamo z drugimi.
Program smo namestili na vse obstoječe računalnike na KOKVK, vključno z ambulanto na Polikliniki in v Centralnem operacijskem bloku v operacijskih dvoranah. Paciente spremljamo od poziva na operacijo, do operativnega posega in po odpustu, zato imamo v programu tudi obrazce, kjer so ta spremljanja tudi zabeležena.
Slika 1: Shematični prikaz elementov E-modela klinične poti za srčno operacijo.
Legenda kratic: anamneza ZN – anamneza zdravstvene nege, follow-up – spremljanje, RZP-razjeda zaradi pritiska, FTH – fizioterapija.
Predlagani model e-dokumentacije (slika 1) predstavlja eno izmed možnosti poteka celostne obravnave pacienta v času zdravljenja, urejenost dokumentacije, možnost statistične obdelave, znanstveno raziskovalnega ter timskega dela.
Računalniški program
Po prijavi se odpre osnovna stran programa, kjer so vpisani pacientovi osnovni podatki (ime in priimek, rojstni podatki, datum sprejema, operacije in odpusta (oz. tudi smrti), vrsta operativnega posega, operater).
Za vpisovanje naslova in kontaktnih podatkov odpremo podokno, ki je temu namenjeno. Model vsebuje povezavo na dokument, ki je namenjen kirurgu in anesteziologu. Oba po pregledu dokumentacije vpišeta svoja navodila. Kirurg vpiše tudi predpisano terapijo, pri tem pa si pomaga z že urejenim seznamom najpogostejših predpisanih zdravil pri srčnih pacientih.
Po zaključenem pregledu v ambulanti KOKVK pacienta sprejme MS na kliničnem oddelku, ki v času sprejema s pacientom opravi razgovor, ugotavlja negovalne probleme z oblikovanjem negovalnih diagnoz po sistemu PES, ZT pa opravi merjenje vitalnih funkcij. Vse to se zabeleži v e-dokument (slika 2).
potrebno razvijati računalniško podprte rešitve, s katerimi lahko vplivamo na zmanjševanje papirnatih evidenc, preprečevanje nastanka napak v procesu zdravljenja in zdravstvene nege, optimizacijo procesov ter racionalno razporejanje virov (Prijatelj, Trenz, Pavlović, 2011; Šušteršič, Rajkovič, 2004).
Uvajanje informacijskih sistemov je velika sprememba v razmišljanju, zavedanju in delovanju vseh, ki sodelujejo v procesu zdravljenja. Spremembe se vedno dogajajo na vseh ravneh in vedno moramo upoštevati tudi vse sodelujoče pri načrtovanju in uvajanju novosti.
Namen prispevka
S prispevkom želimo prikazati model računalniško podprte dokumentacije obravnave pacienta po KP pri operaciji na odprtem srcu ter odgovoriti na naslednja raziskovalna vprašanja:
• Kateri izzivi, prednosti in slabosti se pojavljajo pri uporabi elektronskega zapisa KP?
• Ali je možno model izvesti v praksi in ga kritično ovrednotiti?
• V čem je dodana vrednost implementacije modela glede na proces obravnave po KP?
Ob tem gre za prenovo klasične papirne dokumentacije v e-dokumentacijo. Za organizacijo našega dela potrebujemo sprotno in zanesljivo zbiranje, obdelavo in prikaz podatkov, ki so pomembni za zdravstveno obravnavo pacienta. V ta namen je smiselna uporaba klinične poti (KP), kot orodje, ki izhaja iz ciljev e-zdravja in elektronske, to je računalniško podprte dokumentacije. Model prispeva k poenotenemu pristopu k delu, izboljšanju varnosti pri procesu zdravljenja pacienta od sprejema do odpusta iz bolnišnice, k transparentnosti in sledljivosti opravljenega dela.
METODE DELA
Osredotočili smo se na oblikovanje elektronskega zapisa, ki v praksi omogoča ustrezno zbiranje potrebnih podatkov pri pacientih, operiranih na srcu. Elektronsko dokumentiranje smo primerjali s papirnim načinom dokumentiranja zdravstvene obravnave in ugotavljali prednosti in slabosti obeh načinov.
Na osnovi primerjalne analize domače in tuje strokovne literature, iskane v mednarodnih bazah podatkov UpToDate, Cobbis, CINAHL, PubMed/Medline, Cochrane, EIFL Direct, s ključnimi besedami e-zdravje, informatika v zdravstveni negi, dokumentiranje v zdravstveni negi, klinična pot, klinična smernica, s poudarkom na KP in elektronskem dokumentiranju v zdravstvu, je bil izdelan model e-dokumentacije.
Model je bil prototipno realiziran na računalniku in kritično ocenjen na osnovi testiranja v praksi. Pri testiranju so sodelovali vsi izvajalci zdravstvene oskrbe, to so administratorke, zdravniki – specialisti kirurgi, specializanti kirurgije, anestezisti – specializanti in specialisti, fizioterapevti (FTH), MS in zdravstveni tehniki (ZT). Rezultati testiranja so strnjeni v analizo SWOT in sicer v prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti.
REZULTATI
E-dokumentacija ne pomeni le prenove dokumentacije same, ampak predvsem prenovo obstoječih procesov. Le ta predstavlja informacijski model, ki je namenjen njegovemu organiziranju in upravljanju v skladu z zastavljenimi cilji ob uporabi IKT. Tudi dokumentacijo zdravstvene nege moremo in moramo podpreti s sodobno IKT (Rajkovič, 2010; Watkins et al., 2009; Šušteršič, Rajkovič, Rajkovič, 2007).
Model e-dokumentacije klinične poti za srčno operacijo
Na Kliničnem oddelku za kirurgijo srca in ožilja (KOKVK) Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je skupina, ki je bila zadolžena za oblikovanje kliničnih smernic, pripravila dokument »Klinična pot
-257 --256
-9. kongres zdravstvene in babiške nege Slovenije »Moč za spremembe - medicinske sestre in babice smo v prvih vrstah zdravstvenega sistema«
Priložnosti:
• možnost nadgradnje dokumentacije in zbiranja podatkov in s tem kakovostnejša zdravstvena oskrba;
• možnost načrtovanja dela in izmenjave informacij;
• sodobno IKT enostavnejša statistična obdelava našega dela;
• razvoj raziskovalne dejavnosti in ob tem pridobivanje novih znanj.
Nevarnosti:
• slab informacijski sistem in možnost izgube podatkov ob sesutju informacijskega sistema;
• premalo tehnične podpore, potreba po večjem številu računalnikov, tudi prenosnih, za ob posteljno beleženje;
• dodatna birokracija, ker ni poenotenega informacijskega sistema za celostno obravnavo in vodenje vseh storitev (vnos v Birpis, slikovni material, laboratorij, itd.);
• prevelika pozornost do računalnika in manj do pacienta.
RAZPRAVA
Učinkovito dokumentiranje procesov zdravstvene nege je eden ključnih izzivov zdravstvene nege kot temeljne sestavine celovitega sistema zdravstvenega varstva. Ustreznost dokumentiranja se nanaša na obvladovanje velikega števila zahtevnih informacij. Pri tem je smiselno izrabiti možnosti, ki jih ponuja sodobna IKT ne le v administrativnem, ampak tudi v kognitivnem smislu, ob tem pa je potrebna pozornost, da ne pride do novih problemov, kot so problemi varnosti, zasebnosti in integritete človeka (Rajkovič, 2010;
Trček et al., 2007; Tang in McDonald, 2006; Wolf et al., 2006; Rodrigues, Wilson in Schanz, 2001).
Različni avtorji opisujejo dokumentiranje v zdravstveni negi s pomočjo IKT kot elektronsko podporo delu MS, ki ji je pripomoček za evidentiranje velikega števila pomembnih informacij, povezovanje razpršenih virov ter osnova za odločanje, načrtovanje in vrednotenje procesa zdravstvene nege. Dostopnost informacij, verjetnost posredovanja in kakovost sodelovanja članov zdravstvenega tima vpliva na izmenjavo informacij, hkrati pa zagotavlja, da se pomembne informacije ne izgubijo (Prijatelj, 2012; Wood, 2011; Rajkovič in sod., 2002).
Saba (2002) pravi, da je za napredek zdravstvene nege pri upravljanju klinične prakse zdravstvene nege zahteval dokaz, da »ima početje MS dejansko pozitiven učinek«. Podatke v zdravstveni negi je bilo treba identificirati, da se je izmerila zdravstvena nega pacientov.
Osnova za izboljševanje kakovosti in varnosti sta merjenje in dokumentiranje. V Sloveniji še ni enotnega informacijskega sistema. Ob upoštevanju priporočil in smernic ob uveljavljanju projekta eZdravje smo
Osnova za izboljševanje kakovosti in varnosti sta merjenje in dokumentiranje. V Sloveniji še ni enotnega informacijskega sistema. Ob upoštevanju priporočil in smernic ob uveljavljanju projekta eZdravje smo