Ajda Brdar, dipl. m. s.
doc. dr. Boštjan Žvanut mag. Tamara Štemberger Kolnik
Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju
Ključne besede:medicinska sestra - edukatorka, dokumentiranje, informatizacija.
IZVLEČEK
Teoretična izhodišča: Zdravstveno informacijska tehnologija je ključnega pomena za izboljšanje učinkovitosti in kakovosti zdravstvenega varstva. V Sloveniji je večina dokumentacije v zdravstveni negi zelo zastarela in še vedno v papirni obliki. Ni na voljo ustreznega informacijskega sistema za vodenje evidenc o pacientih s sladkorno boleznijo. Obstoječe informacijske rešitve ne podpirajo ustrezno dela vseh članov zdravstvenega tima, predvsem medicinskih sester - edukatork.
Metode: Cilj raziskave je bil identificirati minimalni nabor podatkov, ki je nujno potreben za informatizacijo vodenja evidence podatkov o pacientih s sladkorno boleznijo, ter izdelava prototipa informacijskega sistema.
V prvi fazi so avtorji s pomočjo pregleda literature podrobneje analizirali stanje na področju informatizacije zdravstva in omenjenega področja v Sloveniji. Z analizo obstoječih dokumentov za evidentiranje edukacij so identificirali elemente minimalnega nabora podatkov, potrebnega za vodenje pacientov s sladkorno boleznijo. Pri tem so se omejili na podatke, ki se nanašajo na obravnavo pacienta in edukacijo. V drugi fazi so s pomočjo vprašalnikov s ključnimi osebami v Sloveniji na področju edukacije pacientov s sladkorno boleznijo v sodelujočih institucijah preverili primernost, razumljivost in uporabnost posameznih elementov ugotovljenega minimalnega nabora podatkov ter jih dopolnili. V tretji fazi so s pomočjo programa Microsoft Access 2010 razvili prototip informacijskega sistema za vodenje podatkov o pacientih s sladkorno boleznijo, katerega osnova je predlagani minimalni nabor podatkov. V zadnji fazi so opravili evalvacijo predlaganega prototipa s pomočjo intervjujev strokovnjakov z omenjenega področja.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da imajo ključne osebe v Sloveniji na področju edukacije pacientov s sladkorno boleznijo pozitiven odnos do e-dokumentiranja, zavedajo se potrebe po uvedbi poenotenega elektronskega zdravstvenega zapisa za vodenje podatkov o pacientu s sladkorno boleznijo. Menijo, da bo zmanjšal čas dokumentiranja, možnost napak, vplival na boljšo preglednost, edukacijo kot kontinuiran proces in kakovost dela, predvsem pa postal bogata baza podatkov za nadaljnje raziskovalno delo.
Razprava in zaključek: Predlagani prototip predstavlja osnovo za razvoj informacijskega sistema za podporo delu medicinske sestre - edukatorke v Specialistični ambulanti za diabetike. Glede na pozitivne ocene v fazi evalvacije lahko trdimo, da je ključna aktivnost razvoja informacijskega sistema, t.j. opredelitev poslovnih zahtev, zaključena.
-268 -9. kongres zdravstvene in babiške nege Slovenije
področje beleženja edukacij razmeroma slabo pokrito. DIAMAX je strokovna programska dokumentacija, ki jo uporabljajo v Specialističnih ambulantah za diabetike v Nemčiji (Axaris - software & systeme GmbH, 2010), in pomanjkljivo podpira beleženje podatkov o edukacijah.
METODE DELA
Minimalni nabor podatkov, ki je nujno potreben za informatizacijo vodenja evidence podatkov o edukacijah pacientov s sladkorno boleznijo, še ni na voljo. Določitev minimalnega nabora podatkov in nato informatizacija omenjenega problema pa je predpogoj za izvajanje sodobne zdravstvene nege.
Raziskovalna vprašanja so naslednja:
1. Kakšno je stanje na področju informatizacije diabetologije v Sloveniji?
2. Kateri so elementi minimalnega nabora podatkov o pacientih s sladkorno boleznijo v Sloveniji?
3. Katere elemente minimalnega nabora podatkov pacientov s sladkorno boleznijo potrebuje medicinska sestra - edukatorka v Sloveniji za kakovostno opravljanje svojega dela?
V prvi fazi smo s pomočjo pregleda literature podrobneje analizirali stanje na področju informatizacije zdravstva in omenjenega področja v Sloveniji. Z analizo obstoječih dokumentov za evidentiranje edukacij smo identificirali elemente minimalnega nabora podatkov, potrebnega za vodenje pacientov s sladkorno boleznijo. Pri tem smo se omejili na podatke, ki se nanašajo na obravnavo pacienta in edukacijo. V drugi fazi smo s pomočjo vprašalnikov z odgovornimi medicinskimi sestrami v specialističnih ambulant za diabetike v sodelujočih institucijah v Sloveniji (treh bolnišnicah in dveh zdravstvenih domovih), preverili primernost, razumljivost in uporabnost posameznih elementov ugotovljenega minimalnega nabora podatkov ter jih dopolnili. V tretji fazi smo s pomočjo programa Microsoft Access 2010 razvili prototip informacijskega sistema za vodenje podatkov o pacientih s sladkorno boleznijo, katerega osnova je predlagani minimalni nabor podatkov. V zadnji fazi smo opravili evalvacijo predlaganega prototipa s pomočjo intervjujev strokovnjakov z omenjenega področja.
REZULTATI
Minimalni nabor podatkov
Vodstvenim delavcem na področju edukacije pacientov s sladkorno boleznijo v Sloveniji smo poslali anketo s predlaganim minimalnim naborom podatkov. Vprašali smo jih za mnenje o predlaganem zapisu elementov minimalnega nabora podatkov in dodatnih elementih elektronskega zdravstvenega zapisa.
Razpredelnica 1 in 2 prikazujeta minimalni nabor podatkov za vodenje evidence podatkov o pacientih s sladkorno boleznijo, ki smo ga skupaj z anketiranci popravili in dopolnili.
Minimalni nabor podatkov pacientov s sladkorno boleznijo smo razvrstili v štiri skupine, ki smo jih identificirali pri delu medicinskih sester - edukatork v Specialistični ambulanti za diabetike Koper:
1. zapis o pacientu,
2. zapis o pregledih pacienta s sladkorno boleznijo, 3. zapis o edukacijah,
4. zapis o diabetičnem stopalu.
Minimalni nabor podatkov je predstavljen v magistrski nalogi (Brdar, Žvanut, Štemberger Kolnik, 2013).
Analiza petih anket medicinskih sester - edukatork je pokazala, da je večina dokumentacije zdravstvene nege v diabetolologiji zelo zastarela in še vedno v papirnati obliki. Analiza odgovorov kaže, da ključne specialistične ambulante za diabetike v Sloveniji nimajo elektronsko podprte evidence edukacij. Razvidno je, da ambulante, ki imajo »formalno« informacijsko podprto e-dokumentiranje edukacij, razpoložljivih sladkorno bolezen, od tega jih ima več kot 95% tip 2, in vsakih 10 sekund zaradi njenih posledic nekje na
svetu nekdo umre (IDF, 2011).
Edukacija
V Sloveniji zdravstveni tim na sekundarni ravni zdravstvene oskrbe (diabetološki tim) sestavljata zdravnik, ki je posebno usposobljen za delo s pacienti s sladkorno boleznijo, in medicinska sestra - edukatorka z dodatnim znanjem s področja diabetologije, ki se ukvarja z njihovo edukacijo in jo v Sloveniji imenujemo edukator (Medvešček, Pavčič, 2009). Edukacija je pomemben sestavni del oskrbe pacientov s sladkorno boleznijo (Medvešček, Pavčič, 2009). Njen cilj je usposobiti pacienta za dejavno sodelovanje pri zdravljenju svoje bolezni in s tem izboljšati presnovno urejenost ter zmanjšati tveganje za akutne in kronične zaplete sladkorne bolezni (Battelino in sod., 2008). Sladkorno bolezen tipa 2 lahko preprečimo z zdravim načinom življenja (Kerstin Petrič in sod, 2010). Edukacija pacientov s sladkorno boleznijo je učinkovita, saj vsaj kratkoročno izboljšuje klinične rezultate in kakovost življenja (Norrisetal., 2002; Gary etal., 2003, Rendersetal., 2001).
Medicinska sestra - edukatorka svetuje glede: osnov sladkorne bolezni, zdrave prehrane v okviru zdravljenja, zdravega sloga življenja, dejavnikov tveganja za aterosklerozo, akutnih in kroničnih zapletov, zdravljenja z inzulinom, posebno v fazi uvajanja inzulina ali pri okrepitvi inzulinske sheme, samokontrole, izbora merilnika, ravnanja z njim, vodenja dnevnika samokontrole, spoznavanja in izogibanja hipoglikemije, uravnavanja krvnega sladkorja v posebnih okoliščinah in še marsičesa drugega (Medvešček, Pavčič, 2009). V slovenskem nacionalnem programu za obvladovanje sladkorne bolezni je med drugimi naveden izziv okrepiti edukacijo z uporabo informacijske tehnologije (Kerstin Petrič in sod, 2010).
Dokumentiranje edukacij v diabetologiji - stanje v Sloveniji
V Specialističnih ambulantah za diabetike se edukacija dokumentira v »Zdravstveno vzgojni list sladkornega bolnika« (Slika 1). Zdravstveno vzgojni list je bil izdelan leta 1992 in danes ne podpira potreb medicinskih sester edukatork pri njihovem delu. Gre za zelo zastarel obrazec, kjer so vsebine pomanjkljive, kar pomeni, da je veliko edukacij potrebno ročno napisati in to predstavlja dodaten čas, ki ga medicinske sestre – edukatorke porabijo za dokumentiranje.
Slika1: Zdravstveno vzgojni list sladkornega bolnika (DZS d.d., Obr. 8,62 f.)
Primer rešitve v Nemčiji in na Hrvaškem
Pregled informacijskega sistema CroDiab NET (Sveučilišna klinika za dijabetes, 2010), ki se uporablja v vsakdanji klinični praksi in pokriva več kot 50 000 pacientov iz 22 centrov iz vse Hrvaške, kaže, da je
-271 --270
-9. kongres zdravstvene in babiške nege Slovenije »Moč za spremembe - medicinske sestre in babice smo v prvih vrstah zdravstvenega sistema«
Poleg tega primeren informacijski sistem lahko spodbuja medicinske sestre pri uporabi metod, ki temeljijo na znanstvenih dokazih (Fogelberg, Wadensten, 2008). Predlagan informacijski sistem ponuja možnost opomnikov in vsi anketiranci se strinjajo, da bi opomniki bili smiselni in bi olajšali delo medicinske sestre - edukatorke pri načrtovanju intervencij zdravstvene nege. Zato je potrebno izdelati ustrezne informacijske sisteme, prilagojene uporabnikom.
Pomembna je uporaba poenotene terminologije, da bi se lahko doseglo semantično interoperabilnost (Peric, 1995). Zato smo v katalog edukaciji vključili vsebine iz kurikuluma edukaciji. Dopustili smo možnost, da se vsebine lahko dodajajo in spreminjajo. Če se edukacije beležijo z informacijskim sistemom, ki temelji na poenoteni terminologiji, so podatki primerljivi in se lahko uporabijo v raziskovalne namene.
Pričakuje se, da bo nov informacijski sistem prihranil čas zaradi hitrejšega vnosa podatkov. Podatki bodo natančnejši ter bomo lahko dobili rezultate dela. Stroški novega informacijskega sistema se bodo najverjetneje povrnili s časom, ki bi ga medicinske sestre – edukatorke porabile za ročno vnašanje podatkov.
Največji prihranek časa se pridobi z evalviranjem rezultatov, statistiko, poročili. Tako bi z istimi razpoložljivimi viri opravili kvalitetnejše delo v krajšem času. S predlaganim informacijskim sistemom bi imeli nadzor nad opravljenimi edukacijami in možnost vpogleda pri neopravljenih ter enostavnejše in kakovostnejše dokumentiranje. Predlagani prototip informacijskega sistema je enostaven, pregleden za uporabo in omogoča hitro vnašanje podatkov s čim manj koraki. Podatkovni model, ki smo ga zasnovali, omogoča enostavno pripravo edukacijskih poročil in s tem delo medicinskih sester - edukatork bolj pregledno.
Skladno z razgovori z medicinskimi sestrami – edukatorkami in evalvatorkami lahko trdimo, da bi prototip informacijskega sistema, če bi bil razvit v celoti, na primeren način podprl in olajšal edukacijsko delo medicinske sestre - edukatorke v specialistični ambulanti za diabetike z zmanjšanjem časa dokumentiranja in natančnejšimi podatki.
Potrebno bi bilo uvesti poenoten informacijski sistem za celotno državo, ne samo v diabetologiji ampak na področju celotnega zdravstvenega sistema. S takšnim ukrepom bi najverjetneje zmanjšali stroške (podvajanje izvidov, preiskav), prihranili bi čas (tako zdravstvenim delavcem kot pacientom) in zdravniki ter medicinske sestre bi imeli več podatkov o pacientu, kar bi vplivalo na kakovostnejšo obravnavo pacienta.
Medicinske sestre morajo igrati pomembno vlogo pri razvoju in oblikovanju informacijskega sistema, od opredelitve poslovnih zahtev do iskanja načinov, kako klinično strokovno znanje vključiti v sistem.
Sodobno zdravstvo preprosto ne more več brez informacijske tehnologije. Razvoj informacijskega sistema ne more biti v celoti prepuščen strokovnjakom, ki se ne spoznajo na zdravstvo. Glede na to, da je v zdravstvu zaposlenih največ medicinskih sester (39%), morajo slednje imeti pomembno vlogo pri oblikovanju informacijskih sistemov in uporabiti vse možnosti, ki jih omogoča informacijska tehnologija (Prijatelj, 2005).
ZAKLJUČEK
Slovenske medicinske sestre - edukatorke, ki se ukvarjajo z edukacijo pacientov s sladkorno boleznijo, so pokazale pozitiven odnos do elektronskih zdravstvenih zapisov, vidijo prednosti in se strinjajo z uvedbo dodatnih funkcionalnosti (poročila o izvedenih edukacijah, opomniki, shranjevanje meritev krvnega sladkorja). Menijo, da bo elektronski zdravstveni zapis zmanjšal čas dokumentiranja, možnost napak in vplival na boljšo preglednost dokumentacije.
Prav tako pa so v fazi evalvacije pokazale izrazito naklonjenost predlaganemu prototipu rešitve, ki omogoča poenotenje podatkov o edukaciji pacienta s sladkorno boleznijo in s tem njegovo kakovostnejšo obravnavo.
Pričujoča raziskava je poleg predlaganega minimalnega nabora podatkov in izdelanega prototipa pokazala, da morajo medicinske sestre imeti ključno nalogo pri razvoju elektronskih zdravstvenih zapisov in informacijskih rešitev ne uporabljajo ali kvečjemu za beleženje ključnih podatkov za vodenje statistike.
Slednje kaže na neustreznost uporabljenih informacijskih rešitev. Omejitve predstavlja majhen vzorec anketnih vprašalnikov, zaradi tako specifičnega področja, in majhno število centrov za zdravljenje pacientov s sladkorno boleznijo v Sloveniji.
Podatkovni model
Na osnovi minimalnega nabora podatkov smo razvili podatkovni model (Slika 2). V podatkovnemu modelu je ključna razpredelnica »Pacient«, kjer se vnašajo ključni podatki o pacientu, ki se nanašajo na področje edukacij. V Tabelo »Medicinska_sestra« so vnesene vse osebe, ki imajo dostop do informacijskega sistema. V omenjeni tabeli se shranjujejo osebni podatki zdravstvenih delavcev ter tudi: strokovni naziv in številka licence. V Tabelo »Pregled« se shranjujejo pregledi pri specialistu za diabetologijo po datumih.
Vpisane so vse edukacije, katere se izvajajo v določeni ambulanti. Potrdimo opravljeno edukacijo ter označujemo ime medicinske sestre - edukatorke.
Razpredelnica »Šif_edukacije« predstavlja seznam razpoložljivih edukacij (t.j. seznam vsebin), ki se lahko izvedejo večkrat. Slednje se beleži v Tabelo »Pacientove_edukacije« - eden ali več pacientov se lahko udeleži edukacije. Več pacientov se lahko udeleži več sklopov edukacij. Slednje so definirane v šifrantu
»Šif_Skupine_ edukacij«. Ena medicinska sestra - edukatorka lahko vodi več sklopov edukacij. Pacient lahko izvede določeno edukacijo večkrat in v več sklopih.
Slika 2: Izdelani podatkovni model v orodju
RAZPRAVA
Cilj prispevka je bil določitev minimalnega nabora podatkov pacienta s sladkorno boleznijo in nato razvoj prototipa informacijskega sistema. S pregledom literature smo ugotovili, da ni minimalnega nabora podatkov za vodenje podatkov o pacientih s sladkorno boleznijo in v Sloveniji ni ustreznega informacijskega sistema. Z raziskavo smo identificirali in preverili minimalni nabor podatkov pacienta s sladkorno boleznijo, ki jih potrebuje medicinska sestra - edukatorka v Sloveniji za kakovostno opravljanje njenega dela.
Analiza anket medicinskih sester - edukatork je pokazala na neustreznost uporabljenih informacijskih rešitev za beleženje edukacijskih vsebin. Ker je edukacija pacientov s sladkorno boleznijo učinkovita, saj vsaj kratkoročno izboljšuje klinične rezultate in kakovost življenja (Norrisetal., 2002; Gary etal., 2003;
Rendersetal., 2001), menimo, da je to področje potrebno informatizirati.
S pomočjo orodja Microsoft Access 2010 smo razvili prototip informacijskega sistema za vodenje podatkov o pacientih s sladkorno boleznijo, katerega osnova je predlagani minimalni nabor podatkov. Modelirali smo prototip aplikacije, ker informacijski sistem poenostavlja potek dela in procesov, dodaja vrednost zaradi lažje obdelave podatkov.
-273 --272
-9. kongres zdravstvene in babiške nege Slovenije »Moč za spremembe - medicinske sestre in babice smo v prvih vrstah zdravstvenega sistema«