Pri analiziranju dokumentacije, tako Letnem delovnem načrtu vrtca kot Letnih delovnih načrtih vzgojiteljev, nas je zanimalo, če so kateri elementi vzgojnega koncepta Reggio Emilia že vključeni ter na kakšen način. Te ugotovitve so nam služile tudi kot osnova za oblikovanje polstrukturiranega intervjuja.
7.1.1 Letni delovni načrt vrtca
Znotraj analize Letnega delovnega načrta Vrtca Gornji Grad so vključeni naslednji elementi vzgojnega koncepta Reggio Emilia: razvoj identitete posameznika in spoštovanje različnosti, načrtovanje dela, participacija otrok in poslušanje, interakcija in komunikacija med otroki in odraslimi, prednost učenja pred poučevanjem, timsko delo, dokumentiranje vzgojnega dela ter sodelovanje z lokalnim okoljem in s starši.
Razvoj identitete posameznika in spoštovanje različnosti je poudarjeno najprej že z vizijo vrtca. Vrtec naj bi bil ustvarjalna hiša, v kateri drug drugega bogatijo z medsebojnim sodelovanjem, spoštovanjem, strpnostjo in iskrenostjo. Otrokom, ki obiskujejo Vrtec Gornji Grad, se želi omogočati učenje spretnosti in sposobnosti, ki jim bodo v pomoč vse življenje.
Otroke se podpira pri prepoznavanju in zavedanju njihovih močnih področij ter področij rasti.
Nudi se jim podporo pri oblikovanju pozitivne samopodobe, samostojnosti, odgovornosti,
8 Glej poglavje 6.4.1 Vzorec raziskave in opis vzorca raziskovanih oseb.
kritičnega mišljenja ter sposobnosti sodelovanja v skupini. Prav tako je to poudarjeno tudi skozi uresničevanje temeljnih ciljev in nalog predšolske vzgoje, ki so opredeljeni v Zakonu o vrtcih (1996).
Osnovno poslanstvo je vzgoja, izobraževanje in varstvo predšolskih otrok. Z ustreznimi pristopi se želi poskrbeti za spodbude, ki pri otrocih ohranjajo in spodbujajo vedoželjnost, ustvarjalnost in kritičnost. Na ta način se želi pomagati staršem pri postavljanju osnov za vseživljenjsko učenje njihovih otrok. Temeljna vedenja o razvoju otroka in učenju v predšolskem obdobju omogočajo, da se načrtuje dejavnosti z raznovrstnimi vsebinami in temu primernimi metodami, oblikami - skladno s starostjo in sposobnostjo posameznika ter s skupino otrok kot celoto. Cilji, ki so zajeti tudi znotraj Kurikuluma za vrtce (1999) in se poudarjajo, so zagotoviti pestrejšo in uravnoteženo ponudbo na vseh vzgojnih področjih dejavnosti predšolske vzgoje v vrtcu, večje omogočanje individualnosti, drugačnosti in izbire v nasprotju s skupinsko rutino, dvig kakovosti medosebnih interakcij med otroki ter med otroki in odraslimi v vrtcu, večja avtonomnost in strokovna odgovornost strokovnih delavcev vrtca, zadovoljitev potreb staršev po varstvu otrok in izboljšanje informiranja in sodelovanja s starši. Znotraj tega je tako zajeto načrtovanje dela, participacija otrok in poslušanje, možnost izbire in odločanja, interakcije in komunikacije med otroki in odraslimi, kar sodi med elemente vzgojnega koncepta Reggio Emilia. Prav tako je participacija otrok in možnost izbire opredeljena znotraj okvirnega dnevnega programa. Otrokom mora biti omogočenih veliko možnosti za razvijanje kritičnega duha, osebnih odločitev in avtonomne presoje. Otroci se morajo zgodaj navaditi na možnost izbire - v zvezi z vsakdanjim življenjem, delom in vsemi dejavnostmi v vrtcu, sodelovati morajo pri načrtovanju, oblikovanju in sprejemanju odločitev ter pri delitvi odgovornosti za skupno sprejete odločitve.
Prednost učenja pred poučevanjem je poudarjena z zagotavljanjem strokovnosti in nenehnim razvojem, ustvarjanjem spodbudnega in ustvarjalnega okolja, ki omogoča sprejemanje in razvijanje vseh otrokovih zmožnosti, s poudarkom na igri, učenju in socializaciji. Zato je osrednja naloga vrtca skrb za raznolike izzive, ki omogočajo pridobivanje izkušenj v smislu sodelovanja in dogovarjanja.
Timsko delo vzgojiteljev oz. sodelovanje je opredeljeno med delom strokovnih aktivov.
Strokovni aktivi v vrtcu naj bi obravnavali vzgojno delo, dajali predloge za izboljšanje vzgojnega dela in obravnavali pripombe staršev. Opredeljene so tudi temeljne značilnosti sodelovalne naravnanosti, kjer se poudarja skupinske poglede, potrebe, cilje, in ne osebnih,
vedenje bi naj bilo določeno s socialnimi normami in dolžnostmi, ne temeljijo na osebnih koristih in užitku, sodelovalna skupnostter posamezniki znotraj nje naj bi imeli podobna (skupna) prepričanja, poudarjena pa je tudi pripravljenost za sodelovanje.
Dokumentiranje vzgojnega dela je opredeljeno med nalogami strokovnih delavcev. Zajeto je analiziranje stanja v oddelku (evalvacije), vodenje dokumentacije o svojem strokovnem delu (letni načrt dela in njegova evalvacija, priprave), analiziranje in vrednotenje svojih postopkov dela, spremljanje razvoj in napredek otrok ter zapisovanje opažanj, vodenje in urejanje dokumentacije za skupino in spremljanje izvajanja predpisanih evidenc o posameznih otrocih v skupini za potrebe enote in zavoda.
Pri sodelovanju z lokalnim okoljem je poudarjeno sodelovanje z različnimi društvi v kraju, sodelovanje z ustanoviteljico Občino Gornji Grad in Krajevnimi skupnostmi Nova Štifta, Gornji Grad in Bočna, nastop otrok na srečanju starejših krajanov (enoti Bočna in Gornji Grad), sodelovanje z Gasilskim društvom Gornji Grad in Bočna (obe enoti), obisk Božička (obe enoti – organizirano s strani Občine Gornji Grad), obiski pri starejših krajanih ob novem letu in v mesecu marcu (obe enoti), sodelovanje z zobozdravstveno službo in Zdravstvenim domom Gornji Grad, obiski v Centru starejših krajanov.
Zavod sodeluje s starši tako, da si skupaj z njimi prizadeva doseči zdrav telesni in duševni razvoj otrok. Staršem predstavijo in približajo vzgojno-izobraževalno delo tako, da se poveča interes staršev za življenje in delo vzgojne institucije, da se jih seznanja z novostmi, novimi metodami dela, vzgojnim ravnanjem, starše se vključuje v različne oblike sodelovanja, skrbi se za povezavo med otroki, starši in vrtcem, spoznava življenjsko okolje in družinske razmere, v katerih živijo otroci, se pomaga in svetuje staršem ter upošteva njihove potrebe in predloge, organizirajo pa se tudi strokovna predavanja na temo vzgoje in izobraževanja. Med oblikami sodelovanja s starši so v nadaljevanju Letnega delovnega načrta posebej navedene govorilne ure, roditeljski sestanki, predstavniki sveta staršev ter predvidena skupna srečanja s starši (Letni delovni načrt, 2019).
7.1.2 Letni delovni načrti vzgojiteljev
Znotraj analize letnih delovnih načrtov vzgojiteljev (VZG3, VZG5, VZG6, VZG7) so vključeni naslednji elementi vzgojnega koncepta Reggio Emilia: sodelovanje z lokalnim okoljem in s starši, načrtovanje dela, timsko delo, dokumentiranje vzgojnega dela ter oblikovanje prostora.
Sodelovanje vrtca z okoljem vključuje, podobno kot tudi Letni delovni načrt vrtca, s kom sodelujejo, in sicer s Policijsko postajo Mozirje, Prostovoljnim gasilskim društvom Gornji Grad, krajani Gornjega Gradu in Bočne, čebelarji, Knjižnico Gornji Grad, z Zdravstvenim domom Nazarje, Občino Gornji Grad, Deos-om (Centrom starejših krajanov), Energetik športom, Zavodom Stanislava, Zavodom za gozdove - enota Nazarje ter Rdečim križem Mozirje. (VZG6, VZG3, VZG5, VZG7)
Sodelovanje vrtca s starši vključuje v večini formalne oblike sodelovanja, pri tem so zajete govorilne ure, roditeljski sestanki, predstavniki sveta staršev, obveščanje staršev preko oglasne deske in spletne strani ter predvidena skupna srečanja s starši in prireditve (srečanje »Pozdrav jeseni«, novoletni bazar, dobrodelni koncert, prireditev ob Dnevu žena, izlet ob zaključku leta).
(VZG6, VZG3, VZG5, VZG7). Nikjer ni zaslediti, da bi v sklopu Letnega delovnega načrta vzgojiteljev vključevali starše v samo izvajanje ali pa načrtovanje dela. Je pa navedeno, da
»Starši imajo pravico sodelovati pri načrtovanju dela v oddelku in aktivno sodelovati pri vzgojnem delu, vendar morajo pri tem upoštevati strokovno avtonomijo strokovnih delavk.«
(VZG6)
Izhodišča za načrtovanje dela so v skladu s Kurikulumom za vrtce (1999), znotraj katerega je zajetih šest področij (gibanje, jezik, umetnost, družba, narava in matematika), ki se izvajajo vsakodnevno in se med seboj prepletajo. Nekatere medpodročne dejavnosti, kot so moralni razvoj, skrb za zdravje, varnost, prometna vzgoja, se kot rdeča nit prepletajo skozi vsa področja in so del načina življenja ter dela v vrtcu. Pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti se izhaja iz razvojnih potreb otrok, njihovih interesov in želja. (VZG6, VZG3, VZG5, VZG7). Načrtovani so tematski sklopi, ki se bodo izvajali, lahko se pa med šolskim letom spreminjajo in prilagajajo interesom otrok: Uvajalno obdobje, Teden otroka, Mali raziskovalec, Moje telo, Veseli december, Zima nas lovi, Krica kraca glej pajaca, Še sreča srečna je doma, Male roke za čistejši svet, Travnik je oživel, Lahkih nog na okrog in Poletni vrtiljak. (VZG3) Preko celega šolskega leta se načrtuje tematske sklope, kot so: Uvajalni mesec september, Teden otroka, Jesen, Skrbimo za zdravje, Veseli december, Zima, Skrb za živali, Zimski športi, Mesec kulture, Pust, Moja družina, Pomlad – znanilci pomladi, Vreme, Ekologija, Varno s soncem ter Poletni vrtiljak. Načrtovani tematski sklopi se lahko med šolskim letom spremenijo in prilagodijo interesom otrok. (VZG5) Načrtovani so naslednji tematski sklopi: Uvajalno obdobje, Promet, Jesen, Zdravje, Praznični december, Zima, Kultura, Družina, Ekologija, Travnik, Morje in Poletni vrtiljak. Načrtovani tematski sklopi se lahko med šolskim letom spremenijo in prilagodijo interesom otrok. (VZG7) Nikjer ni zaslediti, da bi se posebej načrtovalo, na kakšen
način bodo otroci vključeni v načrtovanje dela, z izjemo tega, da se izhaja iz njihovih potreb, interesov, želja.
Načrtovanje in sodelovanje med strokovnimi delavci je v Letnih delovnih načrtih vzgojiteljev opredeljeno s strokovnimi aktivi, tandemskim načrtovanjem, pedagoškimi konferencami ter delovnimi sestanki vseh zaposlenih. (VZG6, VZG3, VZG5, VZG7)
Dokumentiranje vzgojnega dela je vključeno znotraj formativnega spremljanja otrok (VZG6, VZG3, VZG5, VZG7), opazovanja vsakodnevnih dejavnosti in preko zvezkov otrok (VZG7).
Vse strokovne delavke izvajajo formativno spremljanje otrok po področjih razvoja, in sicer:
spremljanje socialnega in spoznavnega razvoja, gibanja, jezika, ustvarjalnosti in dnevne rutine (VZG6), kognitivni, gibalni in govorni razvoj, igra otrok ter druga opažanja in dogovori s starši (VZG3), na področju govornega, gibalnega, zaznavnega in spoznavnega, čustveno-socialnega razvoja ter področju samostojnosti (VZG5) in na področjih funkcijskega, zaznavnega, senzomotoričnega in socialnega doživljanja, vseživljenjskih spretnosti (izkazovanje interesov, potencialov, reševanje problemov, samostojnost) ter razvoju govora (VZG7).
Oblikovanje prostora vključuje organizacijo prostora in časa, v katerem je poudarjena pravica do izbire in ki sledi načelom organizacije zdravega, varnega in prijetnega prostora, zagotavljanja zasebnosti in intimnosti, zagotavljanja fleksibilnosti in stimulativnosti prostora.
Oblikovanih je več stalnih kotičkov: jezikovni kotiček (VZG6, VZG7), konstrukcijski kotiček (VZG5, VZG6, VZG7), kotiček »dom«/kuhinja (VZG3, VZG5, VZG6, VZG7), gibalni kotiček (VZG3, VZG6), knjižni kotiček (VZG5, VZG7), kotiček z družabnimi igrami (VZG 6) ter kotiček za talno igro (VZG3). Med letom se pripravijo občasni/tematski kotički, ki izhajajo iz potreb dela ali interesa otrok (VZG3, VZG 6, VZG5, VZG7). Nikjer ni posebej izpostavljeno, na kakšen način so otroci vključeni v oblikovanje prostora, razen tega, da se oblikuje kotičke glede na potrebe in interese otrok.