7.2 Analiza polstrukturiranih intervjujev
7.2.2 Vključenost elementov koncepta Reggio Emilia v Vrtcu Gornji Grad
Pri drugem raziskovalnem vprašanju (RV 2) smo želeli od strokovnih delavcev izvedeti, kateri elementi Reggio Emilia vzgojnega koncepta so po njihovem mnenju že vpeljani v Vrtec Gornji Grad. Na voljo smo jim ponudili dvanajst elementov, ki so ključni oz. najbolj poudarjeni pri vzgojnem konceptu Reggio Emilia, med katerimi so lahko izbirali, in sicer: razvoj identitete posameznika in spoštovanje različnosti, prednost učenja pred poučevanjem, načrtovanje dela in projektno delo, delo v malih skupinah, razvoj in uporaba vseh čutov, »sto jezikov« otrok – spodbujanje različnih načinov izražanja, dokumentiranje vzgojnega dela, interakcije in komunikacije med otroki in odraslimi, participacija otrok in poslušanje, timsko delo vzgojiteljev, vpetost vrtca v lokalno okolje, prostor kot »tretji vzgojitelj«.
Tabela 4: Elementi vzgojnega koncepta Reggio Emilia, ki so po mnenju strokovnih delavcev že vpeljani v Vrtec Gornji Grad
V Vrtcu Gornji Grad se po mnenju strokovnih delavcev (tabela 4) razvija identiteto posameznika in spoštuje različnost, kar je izbralo 8 strokovnih delavcev, 3 menijo, da ta element še ni vključen v tolikšni meri v Vrtec Gornji Grad. Delo se načrtuje in izvaja z metodo
ELEMENTI IZBOR STR. DELAVCEV SKUPAJ
Da Ne Da Ne
Razvoj identitete posameznika in
spoštovanje različnosti VZG1, VZG2, VZG5, VZG6, VZG7,
VZG8, VZG9, V1 VZG3, VZG4, V2 8 3
Prednost učenja pred poučevanjem VZG1, VZG6, VZG7, V2
VZG2, VZG3, VZG4, VZG5,
VZG8, VZG9, V1 4 7
Načrtovanje dela in projektno delo VZG1, VZG3, VZG4, VZG7, VZG8, VZG9, V1, V2
VZG2, VZG5,
VZG6 8 3
Delo v malih skupinah VZG1, VZG2, VZG3, VZG5,VZG6,
VZG7, VZG8, V1, V2 VZG4, VZG9 9 2
Razvoj in uporaba vseh čutov VZG1, VZG2, VZG3, VZG4, VZG5,
VZG6, VZG8, V1, V2 VZG7, VZG9 9 2
»Sto jezikov« otrok – spodbujanje
različnih načinov izražanja VZG1, VZG2, VZG4, VZG6, VZG9
VZG3, VZG5, VZG7, VZG8, V1,
V2 5 6
Dokumentiranje vzgojnega dela VZG1, VZG2, VZG3, VZG4, VZG6,
VZG7, VZG9, V1 VZG5, VZG8, V2 8 3
Interakcije in komunikacije med otroki in odraslimi
VZG1, VZG2, VZG3, VZG4, VZG5,
VZG6, VZG7, VZG8, V1, V2 VZG9 10 1
Participacija otrok in poslušanje VZG2, VZG5, VZG6, VZG7, V2
VZG1, VZG3, VZG4, VZG8,
VZG9, V1 5 6
Timsko delo vzgojiteljev VZG1, VZG4, VZG5, VZG6, VZG7
VZG2, VZG3, VZG8, VZG9, V1,
V2 5 6
Vpetost vrtca v lokalno okolje VZG1, VZG2, VZG3, VZG5, VZG6,
VZG7, VZG8, VZG9, V1, V2 VZG4 10 1
Prostor kot »tretji vzgojitelj« VZG3, VZG6, V2
VZG1, VZG2, VZG4, VZG5, VZG7, VZG8, VZG9, V1
3 8
projektnega dela, kar je izbralo 8 strokovnih delavcev, 3 tega elementa niso izbrali. Večina strokovnih delavcev (9) meni, da se delo izvaja v malih skupinah ter da se pri tem razvija in uporablja vsa čutila, kot tudi to, da je Vrtec Gornji Grad vpet v lokalno okolje, samo eden je mnenja, da se tega še ne uresničuje. 8 jih je potrdilo, da se v Vrtcu Gornji Grad dokumentira vzgojno delo, 3 pa se s tem ne strinjajo v celoti. Večina strokovnih delavcev (10) se je strinjala, da se spodbuja in vzpostavlja interakcije, komunikacije med otroki in odraslimi.
Po mnenju strokovnih delavcev so v Vrtec Gornji Grad najmanj vpeljani elementi Reggio Emilia vzgojnega koncepta tisti, ki so povezani s prostorom, ki naj bi bil oblikovan kot »tretji vzgojitelj« (8 jih meni, da ta element še ni toliko vključen), ter da se pri vzgojnem procesu dela v vrtcu še ne daje prednosti učenju pred poučevanjem, kar meni 7 strokovnih delavcev, 4 so mnenja, da se to pri delu že upošteva. Največ razlik med mnenji, kateri elementi so že vpeljani v Vrtec Gornji Grad, vključuje spodbujanje različnih načinov izražanja – »sto jezikov« otrok, 6 jih meni, da se ta element ne vpeljuje, 5 se jih strinja z nasprotnim, prav tako participacija in poslušanje otrok ter timsko delo vzgojiteljev, za te elemente 5 strokovnih delavcev meni, da so že vpeljani v Vrtec Gornji Grad, 6 pa se jih s tem ne strinja. Vsi trije elementi, ki so po mnenju strokovnih delavcev najmanj vpeljani, in sicer spodbujanje različnih načinov izražanja, participacija otrok in poslušanje ter timsko delo vzgojiteljev, so poudarjeni v Letnem delovnem načrtu Vrtca Gornji Grad. Opredeljeni so skozi vizijo vrtca in njegovo osnovno poslanstvo, znotraj okvirnega dnevnega programa, ki se izvaja ter pri delu strokovnih aktivov, kjer so opredeljene tudi temeljne značilnosti sodelovalne naravnanosti. Znotraj Letnih delovnih načrtov vzgojiteljev je od teh elementov vključeno samo timsko delo. Prav tako so ti trije elementi poudarjeni med cilji Kurikuluma za vrtce (1999) in njegovimi načeli, natančneje z načelom demokratičnosti in pluralizma, načelom odprtosti kurikula, spoštovanja različnosti med otroki, omogočanja izbire in drugačnosti, timskega načrtovanja in izvajanja predšolske vzgoje, z načelom razvojno-procesnega pristopa ter aktivnega učenja in zagotavljanja možnosti verbalizacije ter drugih načinov izražanja (prav tam, 1999).
Če torej povzamemo, so po mnenju strokovnih delavcev v Vrtec Gornji Grad že vpeljani elementi vzgojnega koncepta Reggio Emilia, ki vključujejo razvoj identitete posameznika in spoštovanje različnosti, načrtovanje dela in projektno delo, delo v malih skupinah, razvoj in uporaba vseh čutov, dokumentiranje vzgojnega dela, interakcije in komunikacije med otroki in odraslimi ter vpetost vrtca v lokalno okolje. V nadaljevanju raziskovalnega dela (RV 4 in RV
5) bomo ugotovili, kako strokovni delavci izvajajo svoje vzgojno delo in če so ti elementi, katere so izbrali, zares vpeljani v vzgojno prakso Vrtca Gornji Grad.
7.2.3 Pokazatelji vključenih elementov koncepta Reggio Emilia v Vrtcu Gornji Grad V sklopu tretjega raziskovalnega vprašanja (RV 3) smo zbirali informacije, kako oz. na kakšen način se kaže vključenost elementov koncepta Reggio Emilia v Vrtcu Gornji Grad. Strokovni delavci so ob vodenem pogovoru utemeljili, zakaj so v sklopu drugega raziskovalnega vprašanja (RV 2) izbrali posamezen element izbranega vzgojnega koncepta, na kakšen način se po njihovem mnenju ta že vpeljuje v Vrtcu Gornji Grad.
Tabela 5: Na kakšen način se po mnenju strokovnih delavcev kaže vključenost elementa razvoj identitete posameznika in spoštovanje različnosti v Vrtcu Gornji Grad
KATEGORIJE KODE ILUSTRATIVNI PRIMERI
... to je glavno vodilo delovanja javnih vrtcev, tudi Vrtca Gornji Grad, ki je opredeljeno že v samem Kurikulu za vrtce, je pa uresničevanje in spoštovanje
tega v vsakem vrtcu odvisno predvsem od posameznega vzgojitelja. (VZG2, VZG9, V1)
... se vedno bolj vpeljuje, sama se še dodatno izobražuje o čuječnosti in sočutni vzgoji, zato je pri
njenem delu to vedno bolj v ospredju. (VZG6) Razvoj identitete posameznika in spoštovanje različnosti (tabela 5) je po mnenju dveh strokovnih delavcev (VZG2 in V1) glavno vodilo delovanja javnih vrtcev, tudi Vrtca Gornji Grad, ki je opredeljeno že v samem Kurikulumu za vrtce (1999), usmerjeno je v razvoj otrok, da se jim prilagaja delo in se jih upošteva, kot pa izpostavita VZG2 in VZG9, je uresničevanje in spoštovanje tega odvisno predvsem od posameznega vzgojitelja. Prav tako se dva strokovna delavca strinjata (VZG6, VZG7), da se ta element vedno bolj vpeljuje, k čemur je pripomoglo formativno spremljanje otrok, da se posamezniku še bolj posvetijo (VZG7), VZG6 izpostavi, da se dodatno izobražuje o čuječnosti in sočutni vzgoji, zato je pri njenem delu to vedno bolj v ospredju. Po mnenju VZG8 je ta element najbolj upoštevan pri igri otrok, VZG1 pa pri tem dodaja, da to upoštevajo tudi s tem, da otroci prihajajo iz različnih družin, da se različno izražajo, imajo svoja čustva oz. jih nekdo bolj izraža, nekdo manj in posledično potrebujejo različno pozornost. Razvoj identitete posameznika in spoštovanje različnosti je poudarjeno tudi v Letnem delovnem načrtu vrtca, znotraj katerega spodbujajo medsebojno sodelovanje, spoštovanje, strpnost in iskrenost. V Reggio Emilia vzgojnem konceptu znotraj tega elementa
poudarjajo idejo kompetentnega otroka in se namerno izogibajo kategoriziranju otrok določene starosti, ki jih postavljajo teorije razvojne psihologije. V izbranem vzgojnem konceptu v ta namen uporabljajo dokumentacijo, s katero spoznavajo sposobnosti in spretnosti otrok (Batistič Zorec, 2012), kot je tudi izpostavil strokovni delavec VZG7.
Tabela 6: Na kakšen način se po mnenju strokovnih delavcev kaže vključenost elementa spodbujanje interakcije in komunikacije med otroki in odraslimi v Vrtcu Gornji Grad
KATEGORIJE KODE ILUSTRATIVNI PRIMERI
Vključenost elementa Reggio Emilia vzgojnega koncepta
Interakcije in komunikacije med otroki in odraslimi (VZG1, VZG2, VZG3, VZG4, VZG5, VZG6, VZG7, VZG8, V1,
V2)
... trudijo se, da imajo otroci možnost izraziti svoje mnenje in želje, kjer se pravzaprav obenem realizirata tudi participacija otrok in poslušanje. (VZG6,
VZG7)
... predvsem spodbujena med otroki ter med vzgojitelji, kar zadeva pa komunikacije s starši in vzgojitelji, pa še vseeno premalo in
bi bilo treba bolj delati na skupnem mreženju. (V2)
Pri delu se spodbuja in vzpostavlja interakcije, komunikacije med otroki in odraslimi (tabela 6), trudijo se, da imajo otroci možnost izraziti svoje mnenje in želje (VZG6, VZG7), prav tako se kaže preko povezovanja starejših in mlajših otrok v skupini, da so med seboj spoštljivi, da se imajo vsi za enake, se ne žalijo ter se pogovorijo, če je kaj narobe (VZG1). En strokovni delavec (VZG2) še dodaja, da se morda spodbuja malo več interakcij med odraslimi kot pa otroki. Vodstvo (V2) opaža ravno nasprotno; opaža, da je predvsem spodbujena interakcija med otroki ter med vzgojitelji, kar zadeva pa komunikacijo z odraslimi (torej s starši in med vzgojitelji), je pa ta še vseeno premalo spodbujena, zato bi bilo treba bolj delati na skupnem mreženju. Znotraj Letnega delovnega načrta vrtca je izpostavljeno, da si v Vrtcu Gornji Grad prizadevajo za dvig kakovosti medosebnih interakcij med otroki ter med otroki in odraslimi. V Reggio Emilia vzgojnem konceptu je vsebina odnosov med otroki in odraslimi usmerjena v večini na samo delo in ne toliko na rutino, uspešnost otrok pri opravljanju nalog (Batistič Zorec, 2012).
Tabela 7: Na kakšen način se po mnenju strokovnih delavcev kaže vključenost elementa načrtovanje dela in projektno delo v Vrtcu Gornji Grad
KATEGORIJE KODE ILUSTRATIVNI PRIMERI
... uresničujejo s tem, da načrtujejo svoje delo.
(VZG1, VZG8, VZG9, V1, V2)
... projektno delo pa tako, da se otrokom ponudi različne materiale, razdelijo se v skupine in vsaka
skupina naredi svoj izdelek s skupnim delom.
(VZG1)
... projektno delo se izvaja po segmentih. (V1) Načrtovanje dela uresničujejo s tem (tabela 7), ko načrtujejo svoje delo, kar je izpostavilo šest strokovnih delavcev (VZG1, VZG4, VZG8, VZG9, V1, V2). Po mnenju enega strokovnega delavca (VZG8) se v to vključuje otroke tudi na takšen način, da otroci povedo svoje zamisli, jih v nadaljevanju razvijajo in pri delu izhajajo iz njih (VZG3, VZG7). Kot smo izpostavili že znotraj teoretskega dela, je bistvena razlika med načrtovanjem dela v vzgojnem konceptu Reggio Emilia in v naših javnih vrtcih ta, da se v njihovem konceptu ne poslužujejo vnaprejšnjega načrtovanja, tudi nimajo vnaprej določenega kurikula, vključujejo pa v načrtovanje vse vzgojne akterje, tako otroke, vzgojitelje kot tudi starše (Rinaldi, 1998). Ta element je opredeljen tako znotraj Letnega delovnega načrta vrtca kot tudi letnih delovnih načrtov vzgojiteljev. Izhodišča za načrtovanje dela so izvzeta iz Kurikuluma za vrtce (1999), načrtuje se dejavnosti z raznovrstnimi vsebinami, metodami in oblikami dela, pri čemer izhajajo iz potreb, interesov in želja otrok. Strokovni delavci si vnaprej načrtujejo tematske sklope, ki jih bodo obravnavali tekom šolskega leta, kar je, kot smo pred tem izpostavili, ključna razlika med načrtovanjem dela v našem javnem vrtcu in med vrtci Reggio Emilia. Vodstvo (V1, V2) ima različna opažanja pri izvajanju metode projektnega dela; V2 ne opazi tolikšne zastopanosti te metode pri delu strokovnih delavcev, V1 pa izpostavi, da se projektno delo izvaja, vendar po segmentih. Dva strokovna delavca (VZG3 in VZG7) sta pri tem dodala, da se takšno metodo dela uporablja predvsem v starejših skupinah. Ob razgovoru je VZG9 izrazil, da se po njegovem mnenju to metodo preveč uporablja, kar je mišljeno v smislu prevelikega obsega projektov, v katere so vključeni, prav tako je bil izpostavljen primer (VZG1), da se otroci razdelijo v skupine, ponudijo jim različne materiale in vsaka skupina naredi svoj izdelek s skupnim delom.
Na podlagi teh interpretacij lahko opazimo precejšnjo razliko v samem pojmovanju metode projektnega dela, ki jo izvajajo v Reggio Emilia vzgojnem konceptu. Pri njih se ta termin nanaša na poglobljene študije določenih tem, ki jih izvajajo manjše skupine otrok (Katz, 1998) in ne gre zgolj za skupno izdelovanje določenega izdelka.
Tabela 8: Na kakšen način se po mnenju strokovnih delavcev kaže vključenost elementa delo v malih
... delo izvajajo v malih skupinah. (VZG1, VZG5, VZG7, VZG8, V1, V2)
... frontalnega dela se ne poslužujejo, če že, mogoče samo ob začetku neke dejavnosti, nato pa vedno sledi
delo v malih skupinah ali pa individualno s posameznim otrokom. (VZG2, VZG3, VZG6) V Vrtcu Gornji Grad se delo izvaja v malih skupinah (tabela 8), frontalnega dela se ne poslužujejo, če že, mogoče samo ob začetku neke dejavnosti, nato pa vedno sledi delo po manjših skupinah ali pa individualno s posameznim otrokom (VZG2, VZG3, VZG6). To je poudarilo tudi vodstvo (V1, V2), da ne zaznava, kadar prihaja v oddelke, da bi se veliko delalo v frontalni obliki dela. VZG7 ob tem še doda, da se takšna oblika dela še bolj uporablja/izvaja tudi zaradi količine materiala, ki jim je na razpolago in samih prostorskih pogojev.
Tabela 9: Na kakšen način se po mnenju strokovnih delavcev kaže vključenost elementa razvoj in uporaba vseh čutil v Vrtcu Gornji Grad
KATEGORIJE KODE ILUSTRATIVNI PRIMERI
... to se spodbuja preko mnogih dejavnosti, se o tem tudi veliko pogovarjajo in prilagajo dejavnosti
tako, da vključujejo uporabo in razvoj čutov.
(VZG2)
... pri igri in dejavnostih. (VZG4, VZG8)
Prav tako pri vzgojnem delu spodbujajo, razvijajo in uporabljajo čutila (tabela 9), to uresničujejo ob vsakodnevni praksi (VZG5), pri igri in drugih dejavnostih (VZG4, VZG8, VZG2), ker otroci preko čutil spoznavajo nove stvari (VZG3). En strokovni delavec (VZG2) je poudaril, da se o tem tudi veliko pogovarjajo in prilagajo dejavnosti tako, da vključujejo uporabo in razvoj čutov. V nadaljevanju raziskovalnega dela bomo ugotovili, ali se skozi vzgojno delo strokovnih delavcev pri uporabi in razvoju čutil spodbuja vsa čutila oz. če so katera bolj poudarjena.
Tabela 10: Na kakšen način se po mnenju strokovnih delavcev kaže vključenost elementa dokumentiranje življenja in dela otrok v Vrtcu Gornji Grad
KATEGORIJE KODE ILUSTRATIVNI PRIMERI
... pri svojem delu dokumentirajo vzgojno delo otrok, še vseeno pa ne na tako poglobljen način,
kot to počnejo v vrtcih Reggio Emilia. (VZG2, VZG6, VZG7, VZG9, V1)
... na podlagi formativnega spremljanja. (VZG3, VZG9, V1)
Vzgojno delo, kot je navedlo pet strokovnih delavcev (VZG3, VZG2, VZG7, VZG9, V1), dokumentirajo (tabela 10) s pomočjo formativnega spremljanja ter preko portfoliev otrok, kar sta izpostavila dva strokovna delavca (VZG4, VZG6). Zapisujejo komentarje otrok, opažanja, sicer pa si beležijo spremembe in napredek po področjih dejavnosti (VZG1), pet strokovnih delavcev pa pri tem elementu meni, da se še vseeno ne izvaja na tako poglobljen način, kot to počnejo v Reggio Emilia vzgojnem konceptu, in da bi se lahko še dosti nadgradilo (VZG2, VZG6, VZG7, VZG9, V1). Navedeno je razvidno tudi znotraj letnih delovnih načrtov vzgojiteljev in Letnega delovnega načrta vrtca, natančneje je dokumentiranje življenja in dela otrok opredeljeno med nalogami strokovnih delavcev.
Tabela 11: Na kakšen način se po mnenju strokovnih delavcev kaže vključenost elementa vpetost vrtca v lokalno okolje v Vrtcu Gornji Grad
KATEGORIJE KODE ILUSTRATIVNI PRIMERI
... sodelujejo s Centrom starejših občanov, občino, zdravstvenim domom v kraju, knjižnico, lokalnimi
obrtmi (frizerski salon, pekarna …). (VZG1, VZG9, V2)
... vrtec je čedalje bolj vpet v lokalno okolje, k čemur pripomorejo tudi določeni projekti, ki jih
izvajajo. (VZG2)
Vrtec Gornji Grad je vpet v lokalno okolje (tabela11), kar je izpostavilo deset strokovnih delavcev (VZG1, VZG2, VZG3, VZG5, VZG6, VZG7, VZG8, VZG9, V1, V2). Sodelujejo s Centrom starejših občanov, občino, zdravstvenim domom v kraju, knjižnico, lokalnimi obrtmi (frizerski salon, pekarna …) (VZG1, VZG9, V2), k temu pa pripomorejo tudi določeni projekti, ki jih izvajajo (VZG2). Na podoben način je razvidno sodelovanje z lokalnim okoljem tudi znotraj Letnega delovnega načrta vrtca in vzgojiteljev. Vodstvo vrtca (V1, V2) meni, da vpetost
v lokalno okolje zopet ni uresničena v tolikšni meri kot v izbranem vzgojnem pristopu, zato tudi pri tem elementu zaznava še veliko možnosti za nadgradnjo.
Tabela 12: Na kakšen način se po mnenju strokovnih delavcev kaže vključenost elementa prednost predstavijo otrokom, da oni povejo, kaj menijo o
tem, kakšne so njihove predstave. (VZG1) ... cilj ji ni toliko pomemben kot proces, kako
otrok pride do nečesa. (VZG6) ... otrokom omogočajo raziskovanje. (V2) Uresničevanje prednosti učenja pred poučevanjem (tabela 12) so izpostavili štirje strokovni delavci (VZG1, VZG6, VZG7, V2). Otrokom omogočajo učenje z raziskovanjem (V2), pri svojem delu ne vključujejo »pošolanega« sistema, kar se odraža preko izkustvenega učenja, in učenja, ki temelji na igri (VZG7). VZG6 še dodaja, da jim pri samem delu cilj ni toliko pomemben kot proces, kako otroci pridejo do spoznanj. Kot je tudi izpostavljeno v Letnem delovnem načrtu Vrtca Gornji Grad, je ta element poudarjen z zagotavljanjem strokovnosti, nenehnega razvoja, ustvarjanja spodbudnega in ustvarjalnega okolja, s poudarkom na igri, učenju in socializaciji otrok.
Tabela 13: Na kakšen način se po mnenju strokovnih delavcev kaže vključenost elementa prostor kot
»tretji vzgojitelj« v Vrtcu Gornji Grad
... sicer ni oblikovan, kot je v vrtcih Reggio Emilia, vendar si sama znotraj možnosti, ki jih imamo, prizadeva, da bi bil spodbudno oblikovan. (VZG3,
V2)
... to dojema tudi kot dobro počutje vzgojitelja, ne samo otrok. Trudi se, da otrokom pripravi materiale,
ki jih nato sami raziskujejo. (VZG6) Pri elementu prostora, ki bi bil oblikovan kot »tretji vzgojitelj« (tabela 13), VZG3 in V2 poudarita, da sicer ni oblikovan, kot je v vrtcih Reggio Emilia, vendar si znotraj možnosti, ki jih imajo, prizadevajo, da bi bil spodbudno oblikovan. Trudijo se, da otrokom pripravijo materiale, ki jih lahko sami raziskujejo (VZG6), po mnenju vodstva (V2) pa je to delno zastopano s tem, da so v igralnicah oblikovani kotički, ki omogočajo različne dejavnosti,
predvsem veliko igre. Podobno je izpostavljeno tudi v letnih delovnih načrtih vzgojiteljev, da sledijo načelom organizacije zdravega, varnega in prijetnega prostora, ki je prilagodljiv in stimulativen.
Tabela 14: Na kakšen način se po mnenju strokovnih delavcev kaže vključenost elementa participacija otrok in poslušanje v Vrtcu Gornji Grad
... uresničuje se ob vsakdanjem delu z otroki (življenja in izvedbe), ni pa participacija otrok prisotna pri samem načrtovanju dejavnosti. (VZG2,
V2)
... še vseeno ne v vseh skupinah in vedno. (V2) Po mnenju petih strokovnih delavcev (VZG2, VZG5, VZG6, VZG7, V2) je v Vrtcu Gornji Grad upoštevana participacija otrok in poslušanje (tabela 14). Dva strokovna delavca (VZG2, VZG5) sta navedla, da participacijo uresničujejo ob vsakodnevnem delu (VZG2) oz. se upošteva (VZG5), ni pa bilo utemeljitve, na kakšen način se to uresničuje, je pa bilo skozi razgovor podano, da participacija otrok ni prisotna pri samem načrtovanju dejavnosti (VZG2, V2). Samo en strokovni delavec (VZG6) je poudaril, na kakšen način je participacija otrok in poslušanje zastopano pri njihovem delu, in sicer da imajo otroci možnost izraziti svoje mnenje in želje, iz tega podatka pa ni razvidno, če se otroke posluša in če je njihovo mnenje upoštevano.
Pri tem velja opozoriti na pedagogiko poslušanja in idejo kompetentnega otroka – s tem, ko so otroci slišani, jim je omogočena aktivna participacija v vzgojnem procesu (Kroflič, 2011). Iz pridobljenih podatkov pri tem elementu torej ne gre zatrditi, da se uresničuje, kar pa bomo še podrobneje ugotovili v nadaljevanju raziskave. Je pa participacija otrok poudarjena skozi Letni delovni načrt vrtca – pri načrtovanju dela, ciljev, ki jih poudarjajo – in znotraj okvirnega dnevnega programa.
Tabela 15: Na kakšen način se po mnenju strokovnih delavcev kaže vključenost elementa timsko delo v Vrtcu Gornji Grad
... se uresničuje, kadar je treba kaj narediti, skupaj se usedemo, predebatiramo, povemo
svoje mnenje. (VZG4)
... se izvaja v skupini in na ravni celega vrtca, pri tem opazi velik napredek. (VZG7)
Prav tako je samo en strokovni delavec (VZG4) opredelil, na kakšen način uresničujejo timsko
Prav tako je samo en strokovni delavec (VZG4) opredelil, na kakšen način uresničujejo timsko