Seznanjenost strokovnih delavcev Vrtca Gornji Grad z vzgojnim konceptom

Pri prvem raziskovalnem vprašanju (RV 1) smo želeli od strokovnih delavcev, ki so zaposleni v Vrtcu Gornji Grad, izvedeti, v kolikšni meri so seznanjeni z vzgojnim konceptom Reggio Emilia. Najprej nas je zanimalo, če poznajo izbran vzgojni koncept.

Tabela 1: Seznanjenost strokovnih delavcev Vrtca Gornji Grad z vzgojnim konceptom Reggio Emilia

...s tem konceptom so se seznanili na fakultetnem izobraževanju. (VZG2, VZG6)

... v vrtcu, kjer je bila prej zaposlena, so druge delavke hodile na izobraževanja in so nekaj iz tega koncepta

vpeljevale v svoje delo. (VZG7)

... ta koncept so spoznali v sklopu Montessori izobraževanja.

(VZG9)

... o njem si je več prebrala pred približno dvema mesecema.

(V2)

... slišali so že zanj, vendar ne toliko podrobno. (V1, VZG8, VZG5)

Po podatkih, ki smo jih pridobili z intervjuji (tabela 1), je razvidno, da je bilo z vzgojnim konceptom Reggio Emilia že seznanjenih šest strokovnih delavcev, in sicer v sklopu fakultetnega izobraževanja, kar sta izpostavila dva intervjuvanca, Montessori izboraževanja (VZG9) ter preko izobraževanja sodelavcev, vpeljevanja elementov Reggio Emilia koncepta v vrtec, kjer je bil eden izmed strokovnih delavcev prej zaposlen. Trije strokovni delavci so bili delno seznanjeni z vzgojnim konceptom Reggio Emilia, kar so utemeljili s tem, da so nekaj o tem konceptu že slišali, vendar ne toliko podrobno, da bi poznali njegov princip delovanja, elemente in cilje, ki so z njim poudarjeni. Od vseh strokovnih delavcev (enajst intervjuvanih), ki so zaposleni v Vrtcu Gornji Grad, sta dva, ki z vzgojnim konceptom Reggio Emilia še nista bila seznanjena, torej so bile informacije, ki so jih pridobili, povsem nove.

Pri tistih, ki so vzgojni koncept Reggio Emilia že poznali, smo želeli poizvedeti, kaj je po njihovem mnenju glavni cilj izbranega vzgojnega koncepta, kateri so njegovi ključni elementi.

Strokovnim delavcem, ki vzgojnega koncepta Reggio Emilia še niso poznali ali pa so ga poznali delno, smo koncept kratko predstavili in pokazali video posnetek, da so v nadaljevanju razgovora lahko podali mnenje, kako doživljajo predstavljen koncept ter kakšni so njihovi vtisi.

Tabela 2: Mnenje strokovnih delavcev Vrtca Gornji Grad o vzgojnem konceptu Reggio Emilia

... ker poudarja razvoj otrok in to, da otroci sami pridejo do spoznanj, omogočena jim je izbira, samoiniciativno se udeležujejo dejavnosti, uporablja se veliko naravnih materialov in izpostavijo to, da jim

ni pomemben sam izdelek/cilj, temveč proces, pri katerem uporabljajo otroci tudi svoja čutila. (V1) ... ker je zaznati sproščeno vzdušje, ker se izhaja iz

otrok, vzgojitelji razmišljajo, na kakšen način bi otrokom ponudili stvari. (VZG1)

Negativno (VZG4)

... prostega sprehajanja otrok sem ter tja ne odobrava, poskrbeti je treba za varnost otrok, sicer pa tudi misli, da otroci morajo imeti meje, pozitivno vidi pa to, da niso obremenjeni s tolikšnimi (zunanjimi) projekti in

da je veliko proste igre. (VZG4) Ključni

... ključni element izbranega vzgojnega koncepta je svobodno odločanje otrok. (VZG7)

... ključni elementi/cilji izbranega koncepta so usmerjeni k razvoju posameznika, brez usmerjanj in omejevanj, otroku pusti ogromno prostega gibanja in časa, predvsem je namen njihovega koncepta izhajanje

iz otrok. (VZG2, VZG9)

Strokovni delavci, ki so že bili seznanjeni z vzgojnim konceptom Reggio Emilia (šest od enajstih), so kot cilje in ključne elemente izbranega vzgojnega koncepta izpostavili (tabela 2) svobodno odločanje otrok, razvoj posameznika brez usmerjanj in omejevanj, sledenje otrokom in izhajanje iz otrok ter poudarjanje, razvijanje vseh čutil, umetnostnega izražanja. Vse opredelitve strokovnih delavcev so podprte tudi s teoretičnimi podlagami različnih avtorjev, ki smo jih izpostavili v drugem in tretjem poglavju magistrskega dela⁹. Skozi opredelitve strokovnih delavcev je tako poudarjeno tudi participativno vključevanje otrok v življenje in delo ter poslušanje otrok, kar je razumljeno tudi kot način dela, vzgojni pristop, ne samo kot tehnika spoznavanja otrok (Batistič Zorec, 2012). Rozman (2018) je poudarila razvoj vsakega posameznega otroka, pri čemer se uporablja in razvija vsa čutila, spodbuja se različne načine izražanja v spoznavnem procesu, kjer uporabljajo različne umetniške jezike kot orodje za spodbujanje celostnega razvoja otrok (Kroflič, 2011a).

Tisti strokovni delavci, ki še niso bili seznanjeni z vzgojnim konceptom Reggio Emilia ali pa so ga le delno poznali in smo jim ga predstavili (petim od enajstih), so v večini izrazili pozitivno

9 Glej poglavje 2 Vzgojni koncept Reggio Emilia in 3 Elementi reggio emilia vzgojnega koncepta.

mnenje o njem, z izjemo strokovnega delavca VZG4, ki je pri predstavljenem konceptu izpostavil svoja negativna opažanja (tabela 2). Strokovni delavci so poudarili, da jim je predstavljen vzgojni koncept všeč, ker se izhaja iz otrok, poudarja razvoj otrok, to, da otroci sami pridejo do spoznanj, da jim je omogočena izbira, da se samoiniciativno udeležujejo dejavnosti, uporabljajo veliko naravnih materialov. Izpostavijo, da vzgojitelji razmišljajo o tem, na kakšen način bodo otrokom ponudili stvari in da jim ni pomemben sam izdelek/cilj, temveč proces, pri katerem uporabljajo otroci tudi svoja čutila. Navedeno so znotraj teoretičnih razlag izpostavili tudi Malaguzzi, (1998), Schroeder Yu (2008), Devjak in drugi (2009). Strokovni delavec, ki je poudaril negativna opažanja, je izpostavil, da je po njegovem mnenju preveč prostega odločanja otrok, prav tako preveč prehajanja med oddelki, ker je otrokom potrebno postaviti meje in poskrbeti za njihovo varnost. Izpostavi pa tudi pozitivna opažanja, ki pa so vezana na to, da v Reggio Emilia vzgojnem konceptu niso obremenjeni s tolikšnimi (zunanjimi) projekti in da je vključene veliko proste igre. Pri izraženem negativnem opažanju bomo opozorili na to, da pri tem, kako zaznavamo predstavljen vzgojni koncept, v največji meri vplivajo naše subjektivne teorije, ki so vezane na pojmovanje otroka in obdobje otroštva, v ozadju delovanja Reggio Emilia vzgojnega koncepta pa je premišljen sistem teoretičnih načel, ki se odraža predvsem v pojmovanju otroka kot kompetentnem bitju (Batistič Zorec, 2012).

V sklopu prvega raziskovalnega vprašanja (RV 1) smo pri strokovnih delavcih še poizvedovali, če bi bilo mogoče vzgojni koncept Reggio Emilia, po njihovem mnenju, vpeljati v javni vrtec.

Tabela 3: Možnost vpeljave vzgojnega koncepta Reggio Emilia v javni vrtec po mnenju strokovnih delavcev Vrtca Gornji Grad

... vsega se ne bi dalo vpeljati, posamezne prvine pa vsekakor. (V1, VZG8, VZG7, VZG2,

VZG6, VZG4)

... prostorskih zmožnosti v Vrtcu Gornji Grad nimamo takšnih in bi težko zagotovili uresničevanje določenih elementov. (VZG1,

VZG3, VZG6)

... pri določenih elementih so otroci preveč prepuščeni samim sebi, red mora biti ter na očeh

jih je tudi treba imeti. (VZG4)

Vsi strokovni delavci Vrtca Gornji Grad (tabela 3) so se strinjali s tem, da bi lahko ta vzgojni koncept vpeljali v javni vrtec, nihče izmed njih ni menil, da to ne bi bilo mogoče. Devet strokovnih delavcev je pri tem izpostavilo, da koncepta ne bi bilo mogoče vpeljati v celoti, ampak posamezne elemente. Razloge, ki onemogočajo vpeljavo izbranega vzgojnega koncepta, vidijo predvsem v zakonskih omejitvah, kar izpostavi V1, prostorskih omejitvah, ki so jih izrazili trije strokovni delavci, en strokovni delavec (VZG6) pa zazna kot oviro tudi finančne zmožnosti, s tem misli predvsem pri zagotavljanju vseh materialov, ki so otrokom ves čas na razpolago. Med navedenimi razlogi se pojavi tudi mnenje, ki odraža predvsem osebnostna stališča in poglede strokovnega delavca na vzgojo (VZG4), da so otroci preveč prepuščeni samim sebi, da je treba vzpostaviti red ter imeti otroke pod kontrolo. Opozorili bi na naslednje, kjer je strokovni delavec (VZG2) izpostavil svoje kritično razmišljanje, da se mu prenašanje celotnega koncepta Reggio Emilia niti ne zdi smiselno, kar skozi teoretične predpostavke poudarita tudi Brunton in Thornton (2010)¹⁰, ker imamo javne vrtce in kurikul, po katerem delamo, z namenom zasnovane tako, kot jih imamo, pri tem poudari, da ti niso slabi, bi pa lahko vpeljali tiste elemente, ki bi bili kot nadgradnja oz. obogatitev našega dela. Slednje so izpostavili tudi drugi avtorji, ki poudarjajo, da lahko razumevanje vzgojnega koncepta Reggio Emilia pomaga pri razvijanju kakovostnega dela, ki bo ustrezalo naši kulturi in okolju (Brunton in Thornton, 2010), ter da je smiselno prenašanje tistih elementov vzgojnega koncepta Reggio Emilia, ki dvigajo kakovost vzgojnega dela in bogatijo našo prakso (Devjak, 2011).

Nepremišljeno vnašanje elementov izbranega vzgojnega koncepta v lastno prakso lahko privede do nasprotnih učinkov, kot bi si sprva želeli (Hočevar, Kovač Šebart in Štefanc, 2009), lahko pa predstavlja vpeljevanje elementov vzgojnega koncepta Reggio Emilia v javni vrtec nadgradnjo in dopolnitev obstoječega kurikuluma, kar posledično vpliva na kakovostnejše vzgojno-izobraževalno delo.

Pri prvem raziskovalnem vprašanju smo prišli do ugotovitev, da sta od vseh strokovnih delavcev samo dva, ki izbranega vzgojnega koncepta še nista poznala, šest jih je vzgojni koncept že poznalo, trije pa so ga poznali delno. Po predstavitvi vzgojnega koncepta Reggio Emilia je večina strokovnih delavcev izrazila pozitivno mnenje o samem konceptu in bi ga, po njihovem mnenju, v določeni meri bilo mogoče vpeljati v javni vrtec.

10 Zavedanje, da je vzgojni koncept Reggio Emilia svojevrsten koncept, ki se opira na svoje zgodovinsko, nacionalno in kulturno ozadje, mora pri nas vzbuditi kritično razmišljanje do te mere, da ga ni mogoče v celoti

»preslikati« v naše okolje (Brunton in Thornton, 2010).