(tj. besedilo, v katerem se prepletajo različni načini razvijanja teme, denimo
Vir: Senegačnik, Drobnjak, 2010, Senegačnik, 2020, Senegačnik, Lipovšek, Pak, 2015.
Največji je delež nalog, s katerimi se razvija nebesedno sporazumevanje, ki prevladuje pri vseh treh delovnih zvezkih, zato lahko potrdimo hipotezo H1, ki se nanaša na delovne zvezke.
Nebesedno sporazumevanje smo razdelili na več podkategorij, in sicer slike, zemljevid, grafikon, klimogram (kot poseben tip grafikona), skica ter preglednica. Slika 10 prikazuje prve tri nebesedne elemente po številu pojavnosti po posameznih delovnih zvezkih. Največkrat se pojavijo slike, ki predstavljajo največji delež pri vseh treh delovnih zvezkih, in sicer pri Obči geografiji 42 %, pri Geografiji sodobnega sveta 62 % in pri Evropi 41 % nebesednega sporazumevanja.
89
Slika 10: Nebesedno sporazumevanje po treh prevladujočih sestavinah
Vir: Senegačnik, Drobnjak, 2010, Senegačnik, 2020, Senegačnik, Lipovšek, Pak, 2015.
Na drugem mestu po pojavnosti je grafični prikaz, razen v 2. letniku, kjer so s 14 % na drugem mestu zemljevidi, medtem ko so grafikoni predstavljeni z 12 %. Ti predstavljajo v 1. letniku 23 %, v 3. letniku pa kar 35 % nebesednega sporazumevanja. Velik delež (21 %) skic lahko opazimo v 1. letniku, saj je veliko pojavov vsebin fizične geografije. Največ je torej med nebesednim sporazumevanjem slik, zemljevidi so kot druga prevladujoča sestavina le v delovnem zvezku za 2. letnik, v 1. sta to skica in ilustracija, v 3. letniku pa je to grafikon.
Nato po pojavnosti v delovnih zvezkih sledijo naloge, v katerih se razvijata kognitivna zmožnost ter tvorjenje besedila. Pri kognitivni zmožnosti dijak odgovori na vprašanje in s tem uporabi različna razvijanja teme. Prvi vseh treh letnikih prevladujeta razlaganje in utemeljevanje. Če podamo vprašanje oz. nalogo, kjer mora dijak uporabiti utemeljevanje:
Na osnovi česa si na slikah razlikoval oba tipa površja? Utemelji svoj odgovor. (Senegačnik, Drobnjak, 2010, str. 13)
Drugi primer pa kaže na uporabo razlaganja:
Zakaj so skandinavske države bile in so še vedno prizadete zaradi odloženega SO2, čeprav tam skoraj ni izpustov teh strupenih snovi? (Senegačnik, 2015, str. 9)
V nekaj primerih pa je tudi prisotno opisovanje (npr. esejski tip nalog).
Tako lahko potrdimo hipotezo H4, saj dijaki pri odgovarjanju večinoma uporabijo utemeljevanje in razlaganje.
Nalog, ob katerih se celovito razvija tvorjenje besedila, je v vseh treh delovnih zvezkih približno enako. Sem smo uvrstili naloge, ki so od dijakov zahtevale tvorbo daljšega besedila oz. daljše razlage, pojasnitve za določen odgovor, torej spadajo v ta gradnik tudi naloge alternativnega tipa, saj so morali dijaki tvoriti nove povedi v primeru napačnih trditev. Izločili smo naloge, pri katerih je moral dijak odgovoriti z eno besedo, saj se bi s tem izgubila predstavnost gradnikov.
0 10 20 30 40 50 60 70
1. letnik 2. letnik 3. letnik
Nebesedno sporazumevanje
slika grafikon zemljevid
90
Nato je po pojavnosti jezikovna zmožnost, ki smo jo razdelili na dve delni zmožnosti, in sicer skladenjsko/slovnično ter pravopisno zmožnost. Pri pravopisni zmožnosti so uvrščene naloge, ki dijaka na kakršenkoli način privedejo do jezikovnega urejanja besedila (uporaba ločil, velike začetnice, npr. imena narodov, držav, mest ter zapis prevzetih imen). Ta je na tretjem mestu po pojavnosti (pred kognitivno zmožnostjo) le v 1. letniku, v 2. in 3. pa se pojavi v manjšem številu.
Najmanj pa je gradnikov razumevanja besedila (tj. besednega sporočila) ter pragmatične zmožnosti – zvezkih je prisotnega več tvorjenja kot razumevanja besedila. Pragmatična zmožnost – glede na to, da gre za učbenik – se ne razvija posebej, saj sta tako tvorec in naslovnik kot razmerje med njima ves čas enaka.
Pri razumevanju besedila smo opazovali več vidikov, in sicer dobesedno razumevanje, razumevanje s sklepanjem ter ustvarjalno razumevanje oz. vrednotenje. To so naloge, kjer mora dijak na podlagi besedila rešiti vprašanja, povezati slike z besedami, obkrožiti pravilne trditve ipd. Primer je iz delovnega zvezka za 2. letnik, pri katerem mora dijak obkrožiti pravilne trditve.
1 Med kolonialnimi silami se je svojih kolonij najdlje oklepala Portugalska.
2 Osamosvajanje afriških držav se je časovno ujemalo z obdobjem hladne vojne.
3 Meje nekdanjih kolonij so povečini ostale tudi meje samostojnih držav.
(Senegačnik, 2020, str. 19).
Najmanj pa je pragmatične zmožnosti, kamor smo uvrstili naloge, pri katerih je prisotna vsebina etničnosti, sociolingvistični vidik npr. jeziki ipd. Kot primer podajamo nalogo iz delovnega zvezka Evropa, kjer mora v besedilu o narodnih manjšinah v Južni Evropi dijak podčrtane besede, ki so napačne, popraviti z novimi.
Portugalska je država brez avtohtonih (____________) narodnih manjšin. Najštevilčnejša jezikovna manjšina so Baski (__________). Katalonščine ne govorijo le v Kataloniji, ampak tudi v okolici Valencije in na Kanarskih (_____________) otokih.
Vir: Senegačnik, Drobnjak, Pak, 2015, str. 44.
Slika 11 prikazuje vse gradnike sporazumevalne zmožnosti po letnikih (brez nebesednega sporazumevanja.
91 Slika 11: Gradniki sporazumevalne zmožnosti po letnikih
Vir: Senegačnik, Drobnjak, 2010, Senegačnik, 2020, Senegačnik, Lipovšek, Pak, 2015.
Ugotovili smo, da močno prevladujejo naloge, v katerih se razvija nebesedno sporazumevanje.
Če le-to izvzamemo, potem je največ nalog, s katerimi se razvija kognitivna zmožnost, saj so vprašanja zastavljena tako, da morajo učenci izražati različna logična/pomenska razmerja ter temo razvijati na različne načine (opisovati, pripovedovati, razlagati, utemeljevati). Sledita slovnična ali skladenjska zmožnost ter tvorjenje besedila. Pri vseh delovnih zvezkih pa je najmanj pragmatične zmožnosti.
0 10 20 30 40 50 60
1. letnik 2. letnik 3. letnik
Gradniki sporazumevalne zmožnosti
Razumevanje besedila Kognitivna zmožnost Jezikovna zmožnost Pragmatična zmožnost Tvorjenje besedila
92
7. Analiza učbenikov za gimnazijo z vidika razvijanja sporazumevalne zmožnosti
Pri osrednjem delu empiričnega dela smo se lotili analize učbenikov založbe Modrijan oz.
Modrijan izobraževanje (preimenovanje založbe7) z vidika sporazumevalne zmožnosti. Poleg same analize bomo tudi primerjali učbenike za vse tri letnike, in sicer posodobljene izdaje ter izdaje pred le-to, saj želimo narediti primerjavo med le-temi in ugotoviti razlike v približno 10-letnem obdobju. Preglednica 11 prikazuje izbrane učbenike za posamezne letnike, ki jih bomo analizirali ter med seboj primerjali. Analize učbenikov za 4. letnik se nismo lotili, saj za 4. letnik še ni bila izdana prenovljena izdaja in posledično ne bi mogli narediti primerjave.