Vir: Senegačnik, Drobnjak, Pak, 2015. str. 5.
Klimogrami pa so vključeni v strukturirane naloge z zemljevidom, in sicer tistim, ki prikazuje letne količine padavin v določenem delu Evrope. Naloge z zemljevidom kot uvodno informacijo lahko prikazujejo različne podatke, od prikazovanja letnih količin padavin (glej Sliko 7), količine ogljikovega dioksida, do BDP na prebivalca ter števila prebivalcev na km2.
80 Slika 6: Zemljevid, ki prikazuje letne količine padavin
Vir: Senegačnik, Drobnjak, Pak, 2015. str. 3.
Preglednice prikazujejo zgolj gole podatke, ki jih mora dijak znati interpretirati in iz njih nekaj ugotoviti. Starostno piramido smo vseeno podali posebej, saj jo želimo izpostaviti kot poseben tip grafikona, pri katerem mora znati dijak pravilno »prebrati« in razumeti njeno obliko, npr.
obliko žare, ki kaže na staranje prebivalstva.
Ko se je avtor odločil, da bo za uvodno informacijo uporabil sliko, sta v vseh primerih prikazani vsaj dve ali več slik (Primer 24), saj je velika pozornost namenjena primerjavi, npr. imamo štiri slike, ki prikazujejo tipe obal. Naloga želi, da iz vsake slike prepozna tip obale ter jih razlikuje med seboj glede na različne vidike ter določi prevladujoči proces.
81 Primer 24: Naloga s primeri tipov obal
a) Kako imenujemo tip obale na sliki 1? ___________________________________________
b) Ali spada taka obala med abrazijske ali akumulacijske? _____________________________
c) Navedi primer države, kjer najdeš tak tip obale. __________________________________
č) Kako imenujemo tip obale na sliki 2?____________________________________________
d) Ali spada taka obala med abrazijske ali akumulacijske? ____________________________
e) Navedi primer države, kjer najdeš tak tip obale. __________________________________
f) Kako imenujemo tip obale na sliki 3, za katerega so značilni podolgovati polotoki in otoki?
___________________________________________________________________________
g) Ali poteka taka obala prečno ali vzporedno z geološko zgradbo? ____________________
h) Navedi primer države, kjer najdeš tak tip obale. _________________________________
i) Kako imenujemo tip obale na sliki 4, pri katerem obala poteka prečno na slemenitev?
___________________________________________________________________________
j) Katere potopljene doline so značilne za ta tip obale – rečne ali ledeniške? _____________
k) Navedi primer države, kjer najdeš tak tip obale. __________________________________
Vir: Senegačnik, 2015, str. 1.
Takoj za strukturiranimi nalogami sledijo naloge povezovanja (6 primerov) – 7 % vseh nalog – , pri katerem moramo zopet izpostaviti kombinacijo naloge povezovanja ter krajšega odgovora – v delovnem zvezku smo zasledili tri take primere. Ostali primeri pa so tipični in vsebujejo naloge, kjer je potrebno povezati dva pojma.
82
Je pa nekoliko več nalog (6 % vseh nalog) s krajšim odgovorom s sliko (5 primerov), pri katerem dijaki poimenujejo oz. zapišejo podane pojme pod ustrezno sliko, nato pa sledi nekaj vprašanj s kratim odgovorom, ki se nanašajo na te slike. Pri tem dijaki ponovijo vsebine ter se urijo v prepoznavanju pojavov na slikah. Naloge s kratim odgovorom, torej dopolnjevalna vprašanja o določeni temi, pa so le tri.
V delovnem zvezku lahko najdemo dva primera vrisovanja; pri prvem mora dijak barvati države glede na letnico vstopa v EU, v drugem primeru pa mora dijak v zemljevid vrisati meji Balkanskega polotoka. Nalogi spodbujata in urita dijaka v uporabi zemljevida.
Najmanj zastopane pa so naloge izbirnega tipa (1), naloge alternativne izbire (2) in naloge urejanja, kar se nam zdi smiselno, saj so taki tipi nalog zgolj za preverjanje osnovnega deklarativnega znanja. Od dijakov tretjega letnika se pričakuje razmišljanje in ugotavljanje novih spoznanj skozi grafičen ali pa tematski zemljevid.
Za tretji letnik so predvidene tudi vsebine Slovenije, zgolj osnovne naravnogeografske ter družbenogeografske značilnosti. To vsebino pokrivata učbenik in delovni zvezek Slovenija 1 založbe Modrijan, Slovenija 2 pa je predvidena za 4. letnik in pokriva vsebine regionalne geografije Slovenije. Analize za ta dva delovna zvezka se ne bomo lotili, saj ni izdane novejše različice učbenika in le-te ne bi mogli vključiti v analizo samega učbenika. Je pa avtor v pogovoru nakazal, da se v prihodnjem letu namerava izdati prenovljeno različico obeh učbenikov ter delovnih zvezkov za 4. letnik.
Zanimalo nas je tudi, kolikšen je delež objektivnih nalog zaprtega tipa, objektivnih nalog odprtega tipa in nalog esejskega/besedilnega tipa.
V 1. letniku prevladuje objektivni odprti tip naloge (88 % nalog), z 12 % pa je objektivnih zaprtih tipov nalog, esejskega tipa naloge pa ni bilo. V 2. letniku je tudi viden največji delež objektivnih odprtih tipov nalog (71 %), objektivnih zaprtih tipov pa je bilo 21 %. Delež esejskih tipov nalog pa je znašal 8 %. V 3. letniku je bilo prav tako največ objektivnega odprtega tipa nalog, in sicer delež je znašal 77 %, medtem ko je objektivnih zaprtih tipov nalog znašal 22 %, esejski tip naloge pa le 1 %. V vseh treh letnikih v delovnih zvezkih prevladujejo objektivni odprti tip naloge.
83
5.2.2. Ugotovitve in rezultati analize tipov nalog pri delovnih zvezkih
Ugotovitve bomo predstavili s pomočjo grafičnega prikaza odprtega ter zaprtega tipa nalog.
Slika 7 prikazuje odprte tipe nalog vseh treh letnikov – prevladujoč tip nalog, strukturirane naloge, bomo prikazali posebej (glej Sliko 8).
Slika 7: Odprti tipi nalog v delovnih zvezkih za gimnazijo
Pri nalogah s krajšim odgovorom nismo ločevali tistih, ki vsebujejo sliko, da bo prikaz preglednejši. Tega tipa je pri vseh delovnih zvezkih (razen v 2. letniku, kjer je več nalog popravljanja) največ, če ne upoštevamo strukturiranih nalog. To lahko pojasnimo s tem, da je tak tip naloge najhitreje rešljiv ter pušča avtorjem veliko možnosti za preverjanje različnih učnih ciljev, vendar pa ni nujno, kot opozarja avtor in urednik dr. Senegačnik, da so to po zahtevnosti lahke naloge. Da dijak pride do odgovora je v določenih primerih potreben dober razmislek in razumevanje.
Omeniti moramo tudi naloge vrisovanja, ki smo jo oblikovali, saj se nekaj takih nalog pojavi v Obči geografiji ter v Evropi. Pri tem tipu gre za vrisovanje bodisi v skico ali pa v zemljevid (primeri podani v poglavju Tipi nalog).
Strukturirane naloge smo prikazali v posebnem grafikonu (Slika 8), saj izstopajo in pri vseh zajemajo največji delež po pojavnosti. Avtor je največkrat uporabil ta tip naloge, saj lahko s tem tipom preverimo razumevanje vsebine ter dijaka »prisilimo«, da razmišlja. Kar 51 primerov lahko namreč najdemo v delovnem zvezku Evropa za 3. letnik, saj je veliko strukturnih nalog, ki za uvodno informacijo uporabijo grafični prikaz. Ti se nanašajo na različne družbenogeografske pojave v različnih regijah Evrope, za katere so postavljene teorije, trditve, ki jih je potrebno po mnenju avtorja podkrepiti s statističnimi podatki, grafikoni ipd. V delovnem zvezku Obča geografija je v največ primerih uporabljena skica, saj je najprimernejša predvsem za fizično geografijo, in dobro orodje za prikaz svoje ideje oz. nekih abstraktnih pojmov, ki jih težko prikažemo s sliko. Procese in pojave lahko na tak način lažje predstavimo
0 5 10 15 20 25 30
Naloga s krajšim odgovorom
Naloga dopolnjevanja Naloga popravljanja Naloga vrisovanja
Odprti tipi nalog
1. letnik 2. letnik 3. letnik
84
in na tak način prikažemo pojav v idealni obliki. Pri Geografiji sodobnega sveta pa prevladuje zemljevid, fizični kot tudi različnih tipov tematskega.
Slika 8: Strukturirane naloge po letnikih v delovnih zvezkih
Pri zaprtem tipu nalog (glej Sliko 9) prevladujejo naloge povezovanja, ki so uporabljene v vseh treh delovnih zvezkih v največjem številu, na drugem mestu pa so naloge izbirnega tipa, pri katerih morajo dijaki izbrati oz. obkrožiti pravilne trditve med napačnimi. Na drugem mestu po številu primerov so le v Obči geografiji ter v Geografiji sodobnega sveta, v Evropi pa so to naloge alternativnega tipa. Avtor manjše število nalog izbirnega tipa pojasni s tem, da pri le-teh ne moremo preprečiti ugibanja. Pri alternativnem tipu je »možnost ugibanja« preprečil s tem, da morajo nepravilne trditve dijaki popraviti, torej morajo pojasniti svojo odločitev in ga na nek način utemeljiti z ustreznim popravkom trditve.
0 10 20 30 40 50 60
Strukturirane naloge 1. letnik 2. letnik 3. letnik
85
Slika 9: Zaprti tipi nalog po letnikih v delovnih zvezkih za gimnazijo
Pri vseh treh delovnih zvezkih je najmanj nalog zaprtega tipa nalog urejanja, pri katerem dijak določene besede ali pa tudi slike postavi v pravilen vrstni red. Le pri delovnem zvezku za 3.
letnik so tudi po trije primeri nalog izbirnega tipa.
Esejski/besedilni tip naloge se pojavi v delovnem zvezku za 1. letnik Obča geografija (1 primer) ter delovnem zvezku za 2. letnik Geografija sodobnega sveta, v katerem so tudi trije primeri krajšega esejskega odgovora, pri katerih mora dijak tvoriti kratek opis o določenem pojavu, vendar je v primerjavi z ostalimi tipi zastopan v zelo malem številu, v delovnem zvezku Evropa pa ga sploh. To je presenetljivo veliko primerov, saj pri geografiji ne vidimo ravno pogosto, da bi dijaki pisali daljša besedila. To avtor pojasnjuje z dveh vidikov. Prvi je ta, da ne dijaki in ne profesorji geografije ne vedo točno, kako bi to ocenjevali oz. preverjali. Tu se z avtorjem strinjamo, saj geograf ni usposobljen za ocenjevanje esejev, kar se tiče strukture, ocenjuje lahko zgolj vsebino. Drugi pa je ta, da je ta tip naloge v delovnem zvezku ostal nerešen, kar nakazuje na to, da tak tip naloge nima nobene funkcije.
Ugotovili smo, da je v delovnih zvezkih za gimnazijo založbe Modrijan največ strukturiranih nalog, ki za uvodno informacijo v največ primerih uporabijo zemljevid, grafični prikaz ali pa slikovno gradivo. Nato sledijo naloge s krajšim odgovorom, ki imajo velikokrat za oporo slikovno gradivo, na katerem mora dijak prepoznati oz. poimenovati pojem, proces. Sledijo naloge popravljanja, ki smo jih na novo oblikovali. Ta tip naloge se pojavi v 7– 10 %, zato smo ga izpostavili kot poseben tip. Manj je alternativnega tipa ter nalog urejanja, saj se pri teh preverja znanje na nižjih taksonomskih ravneh. Najmanj je esejskega tipa nalog, največ pa je strukturiranih nalog, zato lahko v celoti potrdimo hipotezo H3.
Glede spreminjanja tipov nalog, lahko ugotovimo, da je vseh treh letnikih prevladuje objektivni odprti tip naloge (88 %, 71 % in 77 % vseh nalog), sledi delež objektivnih zaprtih tipov nalog, najmanj pa je esejskega tipa naloge. Slednjega je največ v 2. letniku.
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
Naloge izbirnega tipa Naloge alternativnega tipa Naloge povezovanja Naloge urejanja
Zaprti tip nalog
1. letnik 2. letnik 3. letnik
86
5.2.3. Analiza nalog glede na razsežnosti in kognitivno zahtevnost
Tako kot pri analizi dejavnosti ter učnih ciljev smo tudi tukaj uporabili tristopenjsko lestvico glede na razsežnost in kognitivno zahtevnost. Dodali smo tudi dve vmesni kategoriji, kamor smo uvrstili tiste naloge, ki so v prvi vsebovale 1. in 2. raven (označeno z *) ter pri drugi 2. in 3. raven kognitivne zahtevnosti (označeno z **). Naloge smo razporedili glede na delovni zvezek, kar prikazuje Preglednica 9.
Preglednica 9: Razporeditev nalog glede na kognitivno zahtevnost Obča geografija (1.
Vir: Senegačnik, 2010, Senegačnik, 2020, Senegačnik, Lipovšek, Pak, 2015.
Kot lahko vidimo v Preglednici 9, prevladujejo naloge na 2. kognitivni ravni, kar je bilo pričakovati, torej lahko potrdimo (vsaj del, ki se nanaša na delovne zvezke) hipotezo H2.
Naloge na 2. ravni predstavljajo kar 49 % vseh nalog pri 2. letniku, pri 1. letniku 48 % in v 3.
letniku pa najmanj, 45 % vseh nalog. To so naloge, kjer mora dijak sam razmišljati in predvsem razumeti in na podlagi slikovnega ter kartografskega gradiva priti do smiselnih ugotovitev.
Prevladujejo vprašanja iz vzročno-posledičnega vidika tj. da zna dijak razložiti, zakaj je prišlo do določenega pojava oz. procesa.
Lep primer kaže 55. naloga iz delovnega zvezka za 3. letnik (Senegačnik, 2015, str. 33):
Zakaj je v kraju A več padavin kot v kraju B?
Dijak ima ob nalogi prikazan zemljevid letne količine padavin Zahodni Evropi, s katerega mora najprej odčitati padavine v kraju A in B ter nato na podlagi usvojenega znanja podati vzrok za razlike.
Podani primer je iz strukturirane naloge, ki prevladujejo na drugi stopnji kognitivne zahtevnosti in ima za uvodno informacijo zemljevid. So pa tudi strukturirane naloge, kjer je kot uvodna informacija podana slika ali grafikon. V večini primerov mora dijak primerjati pojave na sliki s pojavi na drugi celini, razložiti določen pojav ter podati vzroke za razlikovanje ali podobnost, npr. 48. naloga iz delovnega zvezka za 2. letnik (Senegačnik, 2020, str. 34):
87
Zakaj je na Aljaski več ledenikov kot v drugih delih ZDA?
Ob grafikonu pa dijak ugotavlja, zakaj je določen proces potekal tako, kot ga predstavlja npr.
linearni grafikon pri 53. nalogi iz delovnega zvezka za 3. letnik (Senegačnik, 2015, str. 32):
V čem se je spreminjanje narodne sestave v Litvi v vsem tem času razlikovalo od dogajanja v Latviji in Estoniji?
Ter pri 84. nalogi iz delovnega zvezka za 3. letnik (Senegačnik, 2015, str. 49):
Zakaj se je po tvojem mnenju naravni prirast po letu 2010 celo nekoliko povečal?
S primeri smo dokazali, da mora dijak znati vzročno-posledično razmišljati ter proces, pojav razložiti, pri čemer mora uporabiti postopke razlaganja ter utemeljevanja. Tako lahko potrdimo hipotezo H4.
Nato sledijo naloge na prvi ravni, kamor smo uvrstili predvsem naloge s krajšim odgovorom, naloge izbirnega tipa, naloge povezovanja ter naloge alternativnega tipa. Na tej ravni mora dijak zapisati kratek odgovor, povezati definicije s pravilnim pojmom ali pa se odločiti med dvema pojmoma, npr. pri 63. in 64. nalogi iz delovnega zvezka za 2. letnik (Senegačnik, 2020, str. 44 in 45):
Kako se imenuje žival (vrečar) na sliki?
Kako se imenujejo drevesa na drugi sliki?
Kako se imenujejo posamezne zgradbene enote, v katerih ležijo kraji A, B in C?
Primer izbiranja med dvema odgovoroma v oklepaju:
Katera slika (leva ali desna) je bila posneta na arktični obali in katera v notranjosti?
Ali je bila slika posneta poleti ali pozimi?
Na prvi stopnji gre torej za usvajanje osnovnega znanja, pojmov, definicij oz. za neposredno uporabo znanja, usvojenega pri pouku geografije.
Med prvo in drugo raven smo uvrstili strukturirane naloge, ki so vsebovale tako vprašanja, ki so predvidevala kratek odgovor, kot tudi vprašanja, ki so predvidevala utemeljitev oz. razlago.
Na tretjo raven pa smo uvrstili naloge, kjer morajo dijaki na podlagi npr. slikovnega gradiva ali zemljevida, grafikona podati ugotovitve ter izraziti/oblikovati svoje mnenje. Na tej ravni so tudi esejski tipi nalog, kjer mora dijak sam tvoriti krajše ali daljše besedilo (opis, razlago, utemeljitev). Pri tem so prisotni procesi sinteza, vrednotenje in ustvarjalna uporaba znanja.
Navajamo dva primera (pri prvem primeru je dodana slika, na kateri so turisti in domačini skupaj):
Kaj misliš, da si afriški domačini mislijo o evropskih turistih, ki se slikajo z njimi? Navedi nekaj čim bolj različnih mnenj. (Senegačnik, 2010, str. 46).
Karikatura ne prikazuje resničnega zgodovinskega dogodka, ampak ironizira (tedanje) poglede Evropejcev na svet in zgodovino Amerike. Na kratko napiši svoje razmišljanje o tem, zakaj so Indijanci upravičeno valjajo od smeha ob Kolumbovih izjavi, da je prišel »odkrit« novo celino in da jim prinaša »civilizacijo«. (Senegačnik, 2020 str. 23).
Ugotovili smo, da prevladujejo naloge na 2. kognitivni ravni, in sicer predstavljajo približno polovico oz. kar 45–49 % vseh nalog, najmanj pa je nalog na 3. ravni. Tako smo lahko v celoti potrdili hipotezo H2.
88
6.2.4. Analiza nalog glede na gradnike sporazumevalne zmožnosti, ki se z njimi razvijajo
Pri tem delu analize smo se osredotočili na vidike sporazumevalne zmožnosti na podoben način kot pri analizi učnih ciljev iz učnega načrta. Preglednica 10 prikazuje razporeditev gradnikov glede na število nalog, s katerimi se razvijajo, v delovnem zvezku za posamezen letnik. Opozoriti moramo na to, da seštevek vseh števil ni enak končnemu številu nalog v posameznem delovnem zvezku, saj se določene naloge nanašajo na več gradnikov.
Preglednica 10: Gradniki sporazumevalne zmožnosti po delovnem zvezku Sestavina/gradnik sporazumevalne
(tj. besedilo, v katerem se prepletajo različni načini razvijanja teme, denimo
Vir: Senegačnik, Drobnjak, 2010, Senegačnik, 2020, Senegačnik, Lipovšek, Pak, 2015.
Največji je delež nalog, s katerimi se razvija nebesedno sporazumevanje, ki prevladuje pri vseh treh delovnih zvezkih, zato lahko potrdimo hipotezo H1, ki se nanaša na delovne zvezke.
Nebesedno sporazumevanje smo razdelili na več podkategorij, in sicer slike, zemljevid, grafikon, klimogram (kot poseben tip grafikona), skica ter preglednica. Slika 10 prikazuje prve tri nebesedne elemente po številu pojavnosti po posameznih delovnih zvezkih. Največkrat se pojavijo slike, ki predstavljajo največji delež pri vseh treh delovnih zvezkih, in sicer pri Obči geografiji 42 %, pri Geografiji sodobnega sveta 62 % in pri Evropi 41 % nebesednega sporazumevanja.
89
Slika 10: Nebesedno sporazumevanje po treh prevladujočih sestavinah
Vir: Senegačnik, Drobnjak, 2010, Senegačnik, 2020, Senegačnik, Lipovšek, Pak, 2015.
Na drugem mestu po pojavnosti je grafični prikaz, razen v 2. letniku, kjer so s 14 % na drugem mestu zemljevidi, medtem ko so grafikoni predstavljeni z 12 %. Ti predstavljajo v 1. letniku 23 %, v 3. letniku pa kar 35 % nebesednega sporazumevanja. Velik delež (21 %) skic lahko opazimo v 1. letniku, saj je veliko pojavov vsebin fizične geografije. Največ je torej med nebesednim sporazumevanjem slik, zemljevidi so kot druga prevladujoča sestavina le v delovnem zvezku za 2. letnik, v 1. sta to skica in ilustracija, v 3. letniku pa je to grafikon.
Nato po pojavnosti v delovnih zvezkih sledijo naloge, v katerih se razvijata kognitivna zmožnost ter tvorjenje besedila. Pri kognitivni zmožnosti dijak odgovori na vprašanje in s tem uporabi različna razvijanja teme. Prvi vseh treh letnikih prevladujeta razlaganje in utemeljevanje. Če podamo vprašanje oz. nalogo, kjer mora dijak uporabiti utemeljevanje:
Na osnovi česa si na slikah razlikoval oba tipa površja? Utemelji svoj odgovor. (Senegačnik, Drobnjak, 2010, str. 13)
Drugi primer pa kaže na uporabo razlaganja:
Zakaj so skandinavske države bile in so še vedno prizadete zaradi odloženega SO2, čeprav tam skoraj ni izpustov teh strupenih snovi? (Senegačnik, 2015, str. 9)
V nekaj primerih pa je tudi prisotno opisovanje (npr. esejski tip nalog).
Tako lahko potrdimo hipotezo H4, saj dijaki pri odgovarjanju večinoma uporabijo utemeljevanje in razlaganje.
Nalog, ob katerih se celovito razvija tvorjenje besedila, je v vseh treh delovnih zvezkih približno enako. Sem smo uvrstili naloge, ki so od dijakov zahtevale tvorbo daljšega besedila oz. daljše razlage, pojasnitve za določen odgovor, torej spadajo v ta gradnik tudi naloge alternativnega tipa, saj so morali dijaki tvoriti nove povedi v primeru napačnih trditev. Izločili smo naloge, pri katerih je moral dijak odgovoriti z eno besedo, saj se bi s tem izgubila predstavnost gradnikov.
0 10 20 30 40 50 60 70
1. letnik 2. letnik 3. letnik
Nebesedno sporazumevanje
slika grafikon zemljevid
90
Nato je po pojavnosti jezikovna zmožnost, ki smo jo razdelili na dve delni zmožnosti, in sicer skladenjsko/slovnično ter pravopisno zmožnost. Pri pravopisni zmožnosti so uvrščene naloge, ki dijaka na kakršenkoli način privedejo do jezikovnega urejanja besedila (uporaba ločil, velike začetnice, npr. imena narodov, držav, mest ter zapis prevzetih imen). Ta je na tretjem mestu po pojavnosti (pred kognitivno zmožnostjo) le v 1. letniku, v 2. in 3. pa se pojavi v manjšem številu.
Najmanj pa je gradnikov razumevanja besedila (tj. besednega sporočila) ter pragmatične zmožnosti – zvezkih je prisotnega več tvorjenja kot razumevanja besedila. Pragmatična zmožnost – glede na to, da gre za učbenik – se ne razvija posebej, saj sta tako tvorec in naslovnik kot razmerje med njima ves čas enaka.
Pri razumevanju besedila smo opazovali več vidikov, in sicer dobesedno razumevanje, razumevanje s sklepanjem ter ustvarjalno razumevanje oz. vrednotenje. To so naloge, kjer mora dijak na podlagi besedila rešiti vprašanja, povezati slike z besedami, obkrožiti pravilne trditve ipd. Primer je iz delovnega zvezka za 2. letnik, pri katerem mora dijak obkrožiti pravilne trditve.
1 Med kolonialnimi silami se je svojih kolonij najdlje oklepala Portugalska.
2 Osamosvajanje afriških držav se je časovno ujemalo z obdobjem hladne vojne.
3 Meje nekdanjih kolonij so povečini ostale tudi meje samostojnih držav.
(Senegačnik, 2020, str. 19).
Najmanj pa je pragmatične zmožnosti, kamor smo uvrstili naloge, pri katerih je prisotna vsebina etničnosti, sociolingvistični vidik npr. jeziki ipd. Kot primer podajamo nalogo iz delovnega zvezka Evropa, kjer mora v besedilu o narodnih manjšinah v Južni Evropi dijak podčrtane besede, ki so napačne, popraviti z novimi.
Portugalska je država brez avtohtonih (____________) narodnih manjšin. Najštevilčnejša jezikovna manjšina so Baski (__________). Katalonščine ne govorijo le v Kataloniji, ampak tudi v okolici Valencije in na Kanarskih (_____________) otokih.
Vir: Senegačnik, Drobnjak, Pak, 2015, str. 44.
Slika 11 prikazuje vse gradnike sporazumevalne zmožnosti po letnikih (brez nebesednega
Slika 11 prikazuje vse gradnike sporazumevalne zmožnosti po letnikih (brez nebesednega