NALOGE VRISOVANJA

K nalogam odprtega tipa smo dodali še nalogo, ki smo jo poimenovali nalogo vrisovanja. Pri tem »tipu naloge« mora učenec v zemljevid, shemo, risbo vrisati določeno stvar, označiti dano območje, kjer se nahaja pojav oz. kraj. Največkrat je to vrisovanje v zemljevid bodisi določenih meja, barvanje območij, označevanje krajev ipd. To kaže primer 7.

Primer 7: Naloga vrisovanja

Vir: Senegačnik, Lipovšek, Pak, 2015, str. 9.

Oglej si karto in reši naloge.

a) Z rumeno pobarvaj državo, ki je postala članica EU leta 2013.

b) Z oranžno barvo pobarvaj članici, pridruženi leta 2007.

c) Z rdečo barvo pobarvaj članice pridružene leta 2004.

d) Z modro barvo pobarvaj države, ki so vstopile v EU v letih 1973, 1981, 1986, 1990 in leta 1995.

Geološko gledano je Afrika mlada (____________) celina, zato najdemo v njej nekaj najpomembnejših zalog rud (____________) in energijskih virov (___________) na svetu.

Rude so po večini vezane na kvartarne (____________) in paleozojske (____________) kamnine.

61 5.1.3. Objektivne naloge zaprtega tipa

Naloge zaprtega tipa spadajo v skupino nalog, kjer učenec izbira odgovor in so možni odgovori že podani, učenec samo izbere ustreznega. Prednost tega tipa je, da je lažje ocenjevati ter je le-to objektivnejše od npr. esejskega tipa, a je z vidika učenčevega znanja velika pomanjkljivost, saj so rešitve teh nalog že vnaprej točno določeni odgovori. Po mnenju Žagarja (2009) s tem načinom omejujemo domišljijo in kritičnost pri učencih. Tudi te vrste nalog v prvi vrsti preverjajo doseganje učnih ciljev na nižjih taksonomskih stopnjah (Marentič Požarnik, 2000).

5.1.3.1. NALOGE IZBIRNEGA TIPA

Naloge izbirnega tipa so tiste, kjer so pod podanim uvodnim vprašanjem ali trditvijo nanizani možni odgovori in mora učence izbrati enega ali več pravilnih. Po Zormanu (1968, str. 76) najpogosteje preverjajo »tista specifična dejstva, ki se nanašajo na vprašanja kdo, kaj, kdaj in kje«. Pozitivna stran tega tipa naloge je, da je sestavljanje le-teh enostavno, tako kot tudi ocenjevanje, saj nam učenci ne morejo podati dvoumnih odgovorov, ker med njimi samo izbirajo. N. Ozebek opozarja, da moramo pri nalogah izbirnega tipa paziti, da je osnovo navodilo čim bolj jasno in enostavno. V eni nalogi je smiselno zastaviti samo en problem in že v uvodu vključiti čim več besedila in s tem preprečiti ponavljanje določenega dela besedila v odgovorih (Ozebek, 2018, str. 43). Priporočljivo je, da je podanih 3 do 6 (odvisno od starosti učencev) možnih odgovorov, ti pa naj bodo približno enako dolgi, saj bi lahko učenec glede na dolžino zapisa izbral pravilen odgovor (Marentič Požarnik, Peklaj, 2002). Možni odgovori morajo biti po mnenju Zormana (1974, str. 45) »verjetni in dovolj privlačni«, a moramo pri tem paziti, da si niso preveč podobni (Woolfolk, 2002, str. 510). Učitelj naj vse odgovore navede v nekem logičnem zaporedju, če pa si zaporedno sledi več nalog izbirnega tipa, morajo biti pravilni odgovori zaporednih vprašanj naključno razvrščeni (ne po vrstnem redu, npr. a, b, c, a, b, c) (Marentič Požarnik, Peklaj, 2009). Pri kreiranju vprašanj se je potrebno izogibati nikalni obliki, saj učence pogosto zmede. Pri izbiri napačnih odgovorov moramo paziti, da učencev in njihovega znanja namerno ne zavajamo (Žagar, 2009).

Ko se učitelj odloči za ta tip naloge, mora v navodilu za reševanje posamezne naloge natančno opredeliti število pravilnih odgovorov. Najpogostejše so naloge z enim pravilnim odgovorom, z najboljšim odgovorom (vsi odgovori so pravilni, zato jih mora učenec med seboj vrednotiti in se odločiti za enega, ki je najbolj pravilen) ali z več pravilnimi odgovori⁶ (pomešani so med napačne odgovore) (Žagar, 2009).

Primer 8 predstavlja tipičen primer iz enega od delovnih zvezkov za gimnazije, ki jih bomo analizirali v nadaljevanju.

6 Zorman (1974) je poleg že navedenih različic omenjal še naloge z različno stopnjo pravilnosti odgovorov in naloge z negativnimi odgovori, a v te podrobnosti ne bomo zašli.

62 Primer 8: Izbirni tip naloge

Vir: Senegačnik, 2020, str. 13.

5.1.3.2. NALOGE ALTERNATIVNEGA TIPA

To so naloge, ki v začetku vsebujejo neko stališče ali problem, ki ga morajo učenci vrednotiti lahko se zahteva smo prepoznavanje, razumevanje, analiza.in se opredeliti za enega od dveh možnih odgovorov – najpogosteje je to označeno z možnima odgovoroma da in ne (Zorman, 1974). Učenec se torej odloča, ali neka trditev drži ali ne. Pozitivna plat tega tipa naloge je, da take naloge ne le zelo hitro sestavimo, ampak jih tudi učenci hitro rešijo. Za učitelja je pozitivno to, da se hitro preverja pravilnost odgovorov ter samo ocenjevanje je lahko pri tem objektivnejše. B. Marentič Požarnik in C. Peklaj (2002) pa opozorita na možnost ugibanja učencev, saj ima le-ta v vsakem primeru 50-odstotno možnost, da pravilno odgovori tudi z ugibanjem. Z alternativnim tipom naloge lahko preverjamo usvojeno znanje na nižjih taksonomskih ravneh (Marentič Požarnik, 2000). Pri tem je pomembno, da ne podamo enakega števila napačnih in pravilnih trditev.

Nalogo alternativnega tipa lahko postavimo na višji nivo oz. naredimo zahtevnejše npr. tako, da napačne trditve popravijo oz. preoblikujejo v pravilne ter da trditve zapišemo jasno in nekomplicirano (Žagar, 2009). Kadar gre za opredeljevanje, je možno nalogo narediti zahtevnejšo tudi z zahtevo po argumentiranju oz. utemeljevanju. Kljub tem napotkom velja, da »naj učitelj uporablja alternativni tip le v takšnih primerih, ko učna snov ne dopušča rabe drugih, boljših tipov« (Zorman, 1974, str. 47).

Primer 9 iz delovnega zvezka za 1. letnik gimnazije prikazuje ravno to, kako lahko tako nalogo dopolnimo s tem, da dijaki popravijo napačne trditve. Naloga pa poleg tega dijaka usmerja s tem, da poda število pravilnih ter napačnih trditev.

Pri vsakem vprašanju je pravilen le en odgovor Obkroži številko pred njim.

a) Raziskovanju katere kulturne rastline je bil namenjen mednarodni inštitut, ustanovljen leta 1960 na Filipinih?

1 − soje 2 − pšenice 3 − riža

b) V kateri od naštetih azijskih držav so bili po tvojem mnenju uspehi zelene revolucije najmanj vidni?

1 − v Indoneziji 2 − v Indiji 3 − v Afganistanu

c)

63 Primer 9: Naloga alternativnega tipa

Vir: Senegačnik, Drobnjak, 2010, str. 29.

5.1.3.3. NALOGE POVEZOVANJA

S temi nalogami lahko učitelja preverja »poznavanje povezav in odnosov« (Žagar, 2009, str.

160), kar je po mnenju Ozebek (2018, str. 45) v geografiji še posebej pomembno. Nalogo po navadi sestavljata dva, lahko pa tudi več stolpcev s podatki (Blažič in sod., 2003), ki jih morajo učenci med seboj povezati, skupaj pa morata tvoriti smiselno celoto (npr. države in glavna mesta, pojmi in definicije, pojavi in vzroki). Pomembno pravilo je, da je v izbirnem stolpcu z odgovori več (dve ali tri več) možnosti kot v stolpcu z vprašanji, s čimer zmanjšamo možnost ugibanja in naključnega reševanja (Žagar, 2009). Učenec izbrano številko ali črko zapiše na črto k ustreznemu pojmu, definiciji v levem stolpcu. Z nalogami povezovanja lahko učitelj zajame večjo količino snovi in z njimi preverja izbrano zaokroženo učno vsebino, vrednotenje pa je hitro in objektivno, a lahko s tem tipom naloge preverjamo doseganje učnih ciljev na nižjih taksonomskih ravneh (Marentič Požarnik in Peklaj 2002, str. 80).

Preberi trditve. Tri so pravilne, druge napačne. Če je trditev pravilna, obkroži DA, če je napačna, obkroži NE in na črte pod njimi napiši pravilne.

Prst je prepereli del Zemljine skorje, ki si je z dolgotrajnimi procesi pridobil rodovitnost. DA NE ____________________________________________________________________________

V času deževja je v porah v prsti več zraka kot vode. DA NE ____________________________________________________________________________

Mikroorganizmi rodijo odmrle ostanke rastlin in živali v humus. DA NE ____________________________________________________________________________

Struktura prsti nam pove razmerje med peskom, meljem in glino. DA NE ____________________________________________________________________________

Pri višjih temperaturah in višji vlažnosti nastaja tanjša plast preperine. DA NE ____________________________________________________________________________

Če naredimo navpičen prerez skozi prst, od površja do matične podlage, dobimo profil prsti.

DA NE

____________________________________________________________________________

64 Primer 10: Naloga povezovanja

Vir: Senegačnik, Lipovšek, Pak, 2015, str. 37.

5.1.3.4. NALOGE UREJANJA

Naloge urejanja preverjajo znanje na nižjih taksonomskih ravneh (Marentič Požarnik, Peklaj, 2002, str. 81). Učenci morajo izkazati poznavanje določenih zaporedij, saj morajo dane elemente urediti po določenem kriteriju (urediti postopke ali procese po zaporednih fazah, časovno urediti dogodke, kot so si sledili, države po velikosti …). Učenci zaporedje ustvarijo sami (Marentič Požarnik, 2000, str. 272).

Ta tip naloge je predstavljen na primeru 11, kjer je naloga sicer v nadaljevanju še dopolnjena s vprašanji s kratkim odgovorom.

Besede oz. zveze v stolpcih smiselno poveži tako, da na vsako črto v levem stolpcu vpišeš (le eno) ustrezno številko iz desnega stolpca.

___ Frizijci 1 dvojezični del Belgije

___ Flandrija 2 Luksemburg

___ Valonija 3 Valonci

___ območje Bruslja 4 sever Nizozemske ___ nemška skupnost v Belgiji 5 polderji

___ najvišji delež Portugalcev 6 Flamci 7 Ardeni

65 Primer 11: Naloge urejanja

Vir: Senegačnik, Drobnjak, 2010, str. 10.

5.1.3.5. NALOGE PODČRTOVANJA

Ta tip naloge zahteva od učenca, da podčrta ustrezne pravilne odgovore med ponujenimi, to je lahko eden ali več pravilnih odgovorov. V navodilih naloge mora biti zapisano, koliko je pravilnih rešitev – gre za eno ali več (Starc, 2001). Te naloge bomo v nadaljevanju uvrščali med naloge izbirnega tipa.

Primer 12: Naloga podčrtovanja

Vir: Senegačnik, Drobnjak, str. 43.

S številkami 1, 2, 3 so označeni TULE NEKAJ MANJKA/JE NAPAKA PRI ZAPISUtreh prerezov reče struge. Vsak prerez je desno od glavne risbe prikazan s posebno manjšo risbo. Na prazne črte pod temi risbami napiši ustrezne številke k posameznim prerezom.

Naštetih je več energijskih virov. Podčrtaj tiste, ki sodijo med obnovljive.

Energija morskih valov, geotermalna energija, nafta, energija vetra, zemeljski plin, energija plimovanja, premog

66

5.2. Analiza delovnega zvezka z vidika sporazumevalne zmožnosti

Analize vseh treh delovnih zvezkov založbe Modrijan (delovna zvezka za 4. letnik bomo izpustili) smo se lotili v treh delih. V prvem delu smo opazovali tip naloge ter ugotavljali, kateri prevladuje in zakaj prav ta. V drugem delu smo raziskovali delovne zvezke glede na to, kateri vidik sporazumevalne zmožnosti glede na gradnike/sestavine le-te v delovnih zvezkih prevladuje. V zadnjem delu pa smo razvrščali naloge glede na razsežnosti in kognitivno zahtevnost. Razvrščanje nalog med sporazumevalne dejavnosti smo tokrat izpustili, saj gre pri vseh v večji meri za pisanje kot prevladujočo sporazumevalno dejavnost. Rezultate analize bomo podali po letnikih in na koncu podali skupno primerjavo. Skozi analizo bomo sledili petim hipotezam, ki smo si jih zastavili v uvodnem delu magistrskega dela.

5.2.1. Rezultati analize tipov nalog pri delovnih zvezkih

Najprej smo pregledali tipe nalog, ter jih razvrstili med že prej predstavljene tipe. Ugotoviti smo hoteli, katerih nalog je največ ter koliko je različnih tipov. To smo poskušali povezati z učnim načrtom ter vsebinami, ki se obravnavajo v 1. letniku. Naloge smo razvrščali med naslednje tipe (natančneje so opredeljene v prejšnjem poglavju):

- naloge s krajšim odgovorom, - naloge dopolnjevanja,

- esejski tip naloge (daljši in krajši).

Pri nalogah s krajšim odgovorom bomo razvrščali naloge v dve podskupini, in sicer kratki odgovor oz. poimenovanje geografskega pojava na fotografiji ter kratki odgovor na vprašanje.

Dodali smo tudi nalogi popravljanja in vrisovanja, saj bi ju radi izpostavili kot »posebni« in značilni predvsem za geografske tipe nalog.

Pri določanju tipov nalog ni bilo težav, nekaj zadreg se je pojavilo le pri strukturiranih nalogah, ki jih je bilo težko ločiti od nalog s kratkimi odgovori, kadar so obsegale več vprašanj. Držali smo se zapisanega v teoretičnem delu, kjer smo strukturirane naloge definirali kot tiste, ki imajo na začetku podano uvodno informacijo (zemljevid, fotografijo, skico, klimogram …), v nadaljevanju pa vprašanja oz. naloge, ki se navezujejo nanjo oz. jih brez uvodne informacije težko rešimo in ki od učencev zahtevajo miselne dejavnosti na različnih kognitivnih ravneh (npr. zmožnost prepoznavanja, razumevanja, analize, primerjave …). Med strukturirane naloge smo uvrstili tiste, ki imajo v uvodu informacijo, na katero se navezujejo vprašanja. Delovni zvezki vsebujejo tudi naloge, ki sicer nosijo neko informacijo, največkrat je to v obliki slike, vendar le-ta ni bistvena za reševanje. V takih primerih smo nalogo uvrstili v tip naloge s kratkimi odgovori, saj je slika dodana le kot ponazorilo vsebine naloge.

67

Za analizo nalog, namenjenih prvemu letniku, smo uporabili delovni zvezek Obča geografija za 1. letnik iz leta 2010 avtorjev Senegačnika ter Drobnjaka. Prenovljen delovni zvezek iz leta 2020 nima bistvenih sprememb glede tipov nalog in ne vsebuje dodatnih nalog.

V Preglednici 3 so prikazani tipi nalog po številu, kot jih najdemo v omenjenem delovnem zvezku.

Preglednica 3: Tipi nalog v delovnem zvezku Obča geografija za 1. letnik

Število nalog Odstotek (%)

Naloge esejskega tipa (daljši) 1 1

Naloge s krajšim odgovorom 4 4

Naloge s krajšim odgovorom s sliko 22 24

Naloge dopolnjevanja 8 9

Strukturirane naloge 27 29

Naloge vrisovanja 4 4

Naloge popravljanja 6 7

Naloge izbirnega tipa 6 7

Naloge alternativne izbire 3 3

Naloge povezovanja 8 9

Naloge urejanja 3 3

Skupaj 92 100

Delovni zvezek vsebuje 8 glavnih tipov nalog, katerim smo dodali tipa vrisovanja ter popravljanja, dva tipa nalog smo razširili v podkategoriji. Prevladujejo strukturirane naloge.

Nato sledijo naloge s krajšim odgovorom (24 % vseh nalog), pri katerih prevladujejo naloge z dodano fotografija oz. skico določenega pojava (22 primerov), na katerega se naloga nanaša oz. ga mora dijak poimenovati npr. tip puščave, reliefa. Spodnja primera kažeta oba tipa naloge krajšega odgovora.

Vir: Senegačnik, Drobnjak, 2010, str. 15.

Kateri pogoj je najpomembnejši za nastanek puščav? _______________________________

Kaj je večinoma vzrok za dezertifikacijo? _________________________________________

68 Vir: Senegačnik, Drobnjak, 2010, str. 8.

Največ je v delovnem zvezku strukturiranih nalog, kamor smo uvrstili naloge, ki vsebujejo uvodno informacijo (v največ primerih je bila to fotografija ali pa grafikon) in se nanjo nanašajo vprašanja. V delovnem zvezku se pojavijo sedemindvajsetkrat, kar je 29 % vseh nalog.

Največkrat je v vlogi uvodne informacije skica, in to kar v 11 primerih nalog, kar je malo manj kot polovica vseh strukturiranih nalog. To lahko pojasnimo s tem, da je vsebina taka, da je s skicami najlažje predstavljiva; npr. prečni prerez Zemljinega površja.

Nato sledijo naloge s sliko (6 primerov), nato z zemljevidom, ki prikazuje določen pojav (npr.

slanost morja, tektoniko plošč, temperature morske vode, ozračja) in ga lahko najdemo v petih nalogah. Nekaj pa je nalog, ki se nanašajo na različne grafikone (4 primeri). Število nalog po tipu vodne informacije prikazuje Preglednica 4.

Preglednica 4: Uvodne informacije v strukturiranih nalogah v delovnem zvezku za 1. letnik Uvodna informacija

zemljevid grafični prikaz skica slika

Število 6 4 11 6

Spodnji primer 13 prikazuje strukturirano nalogo, ki vsebuje kot uvodno informacijo zemljevid določenega pojava, v našem primeru je to slanost svetovnih morij.

Na črto napiši, katero kamnino prikazuje slika.

_______________________ _______________________ ______________________

69 Primer 13: Strukturirana naloga z zemljevidom

Vir: Senegačnik, Drobnjak, 2010, str. 34.

Primer 14 prikazuje nalogo, ki vsebuje fotografiji dveh tipov rastlinstva, ki jima sledijo vprašanja, ki se nanašajo nanju. Takih je 9 primerov v delovnem zvezku.

Oglej si karto in odgovori na vprašanja.

a) Zakaj je morska voda v točki A manj slana kot v točki B?

______________________________________________________________________

______________________________________________________________________

b) Zakaj je morska voda v točki C med najbolj slanimi na svetu?

______________________________________________________________________

c) Zakaj je morska voda v točki Č bolj slana kot v točki D?

______________________________________________________________________

č) Zakaj je morska voda v točki E med najmanj slanimi na svetu?

______________________________________________________________________

70 Primer 14: Strukturirana nalog s slikama

Vir: Senegačnik, Drobnjak, 2010, str. 32.

Nato po približno enakem številu oz. deležu sledijo naloge izbirnega tipa, naloge popravljanja, naloge dopolnjevanja ter naloge povezovanja.

Pri nalogah izbirnega tipa – prisotnih je kar 7 % nalog – dijaki izbirajo v večini primerov izbirajo med pojmi, ki so našteti, ali pa morajo med naštetimi trditvami izbrati pravilne. Pri enem primeru pa morajo dijaki podčrtati pravilne pojme, ki jih zahteva naloga (v teoretičnem delu smo jo označili kot tip podčrtavanja, a jo bomo uvrstili med naloge izbirnega tipa). V delovnem zvezku smo našli 6 takih primerov. Naloge smo nekoliko prilagodili. V delovnem zvezku je v navodilu še podano, koliko je pravilnih in koliko je napačnih trditev, torej je dijaku povedano, koliko trditev mora obkrožiti. Spodnji primer (Primer 15) pa takega navodila sicer nima.

Oglej si sliki, ki prikazujeta dva tipa pokrajine z značilnim travniškim rastlinstvom. Reši naloge.

___________________________ ___________________________

a) Kako imenujemo pokrajino na levi in kako pokrajino na desni. Odgovora zapiši na črti.

b) Zakaj v obeh pokrajinah gozd ne uspeva več?

____________________________________________________________________

c) V kateri pokrajini (na levi ali na desni sliki) pade več padavin? Utemelji svoj odgovor.

____________________________________________________________________

č) Katera prst je značilna za pokrajino na levi in katera za pokrajino na desni?

____________________________________________________________________

71 Primer 15: Naloga izbirnega tipa

Vir: Senegačnik, Drobnjak, 2010, str. 8.

Pri nalogah dopolnjevanja, pri katerem morajo dijaki bodisi zapisovati manjkajoče besede oz.

pojme v besedilu ali pa (to je bilo v večini primerov) dopolnjevati mesta v preglednici, smo zaznali 8 primerov (9 % vseh nalog) takega tipa nalog. Pri teoretični opredelitvi smo podali klasičen primer takega tipa naloge. Na tem mestu pa bomo podali primer (Primer 16), ko mora dijak zapolniti prazna mesta v preglednici.

Primer 16: Naloga dopolnjevanja

Izpolni preglednico tako, da za vsak del rečnega toka opredeliš značilnosti posameznih pojavov.

Pojav Zgornji tok Srednji tok Spodnji tok

hitrost vode

prevladujoča oblika erozije oblika doline

velikost delcev rečnega materiala rečni meandri in rokavi

primernost za izgradnjo hidroelektrarn

Vir: Senegačnik, Drobnjak, 2010, str. 10.

Naloge popravljanja (Primer 17), katero smo želeli izpostaviti, zato smo jo dali kot poseben tip naloge, so v delovnem zvezku uporabljene v 6 primerih (7 % vseh nalog). Pri teh nalogah dijaki podčrtane besede zamenjajo s pravilnimi, če so te napačne. Podčrtane besede so v večini primerov ključni pojmi oz. termini.

Primer 17: Naloga popravljanja

Vir: Senegačnik, Drobnjak, 2010, str. 47.

Pojem trajnostnost je sprva zajemal predvsem zaščito in varovanje družbenega (_____________) okolja, kasneje pa se je razširil na področje gospodarskega in socialnega nazadovanja (________________). Trije stebri trajnostnega razvoja so okolje (__________), družba in gospodarstvo.

Preberi trditve. Obkroži številke pravilnih trditev.

1 Nekatere kamnine so lahko samo iz enega minerala, druge pa iz več mineralov.

2 Pri silikatnih kamninah prevladujejo minerali kalcita, pri karbonatnih pa je najpogostejši mineral kremen.

3 Silikatne kamnine so neprepustne za vodo, pri karbonatnih pa voda prenika v notranjost.

4 Najbolj znana predornina je granit.

72

Naloge povezovanja so prisotne v 9 % (8 primerov). Dijak mora ustrezno številko zapisati na črto pred ustrezno besedo oz. pojmom, s katerim je povezana beseda pod izbrano številko. V nalogah je tako tip, kjer dijak besede na desni strani stolpca zapiše pred več besed, kot tudi tip, pri katerem dijakom ostane ena ali več besed, ki jih ne morejo uvrstiti nikamor. Podali bomo primer (Primer 18), ko mora dijak geološke dobe razvrstiti k ustreznemu obdobju v geološki zgodovini. Na to opozori dijaka tudi naloga.

Primer 18: Naloga povezovanja

Vir: Senegačnik, Drobnjak, 2010, str. 7.

V manjšem številu so v delovnem zvezku zastopane naloge alternativne izbire (zgolj 3 % vseh nalog), naloge urejanja ter naloge vrisovanja. Pri nalogah alternativne izbire je posebnost ta, da pri vseh treh primerih, ki predstavljajo ta tip naloge v delovnem zvezku, opazimo, da morajo dijaki, če je trditev napačna (obkrožijo NE), trditev popraviti. Na to so opozorjeni v navodilih:

»… pri napačnih trditvah obkroži NE in na črte pod njimi napiši pravilne« (Senegačnik, Drobnjak, 2010, str. 6). Navajamo še primer (Primer 19) trditve, ki jo morajo dijaki popraviti:

Primer 19: Naloga alternativnega tipa s popravljanjem

Senegačnik, Drobnjak, 2010, str. 6.

Geološke dobe v levem stolpcu smiselno poveži z dobami v desnem, tako da pred vsako dobo v levem stolpcu vpišeš ustrezno številko iz desnega.

___ holocen 1 mezozoik ___ pliocen 2 kvartar

___ kreda 3 predkambrij ___ perm 4 terciar

___ devon 5 paleozoik ___ kambrij

___ pleistocen ___ eocen ___ jura ___ miocen ___ trias ___ oligocen ___ silur ___ paleocen

Seizmologi so strokovnjaki, ki po potresu iščejo zasute ljudi izpod ruševin. DA NE _________________________________________________________________________

__

73

Pri nalogah urejanja morajo dijaki v večini primerov v pravilen vrstni red razporediti določene skice npr. faze rečnega toka (glej Primer 7), spreminjanja obale na Norveškem. Ta tip naloge pa je dopolnjen tudi s tipom krajših odgovorov, saj je naloga tako kompleksnejša.

V delovnem zvezku za 1. letnik najdemo 4 primere nalog, pri katerih mora dijak v skico, risbo ali zemljevid nekaj vrisati, dodati, označiti npr. v nalogi na risbi podložnega profila reke mora označiti mesti, kjer poteka erozija in akumulacija (Primer 20).

Primer 20: Naloge vrisovanja v sliko

Z rdečima puščicama označi na profilu dve mesti, kjer je po tvojem mnenju največja erozija in največja akumulacija.

Senegačnik, Drobnjak, 2010, str. 11.

Kot smo pričakovali, pa je v najmanjši meri prisoten esejski tip naloge. Spodbudno je to, da pri geografiji najdemo v prvem letniku en esejski tip, pri katerem mora dijak napisati malo daljše besedilo, in sicer »fantazijski opis«. Pri tej nalogi z dobrim navodilom spodbudimo dijaka, da

Kot smo pričakovali, pa je v najmanjši meri prisoten esejski tip naloge. Spodbudno je to, da pri geografiji najdemo v prvem letniku en esejski tip, pri katerem mora dijak napisati malo daljše besedilo, in sicer »fantazijski opis«. Pri tej nalogi z dobrim navodilom spodbudimo dijaka, da

In document RAZVIJANJE SPORAZUMEVALNE ZMOŽNOSTI OB GIMNAZIJSKIH GEOGRAFSKIH UČBENIKIH (Strani 60-0)