Naloge vrisovanja v sliko - RAZVIJANJE SPORAZUMEVALNE ZMOŽNOSTI OB GIMNAZIJSKIH GEOGRAFSKIH UČB

Z rdečima puščicama označi na profilu dve mesti, kjer je po tvojem mnenju največja erozija in največja akumulacija.

Senegačnik, Drobnjak, 2010, str. 11.

Kot smo pričakovali, pa je v najmanjši meri prisoten esejski tip naloge. Spodbudno je to, da pri geografiji najdemo v prvem letniku en esejski tip, pri katerem mora dijak napisati malo daljše besedilo, in sicer »fantazijski opis«. Pri tej nalogi z dobrim navodilom spodbudimo dijaka, da napiše kratek opis o dveh vulkanih, pri katerem pa mora uporabiti vso usvojeno znanje te vsebine. Navodilo za izdelavo dveh opisov:

»Dobil si enkratno priložnost, da z ekipo znanstvenikov s helikopterjem poletiš nad območji dveh zelo različnih vulkanskih izbruhov. Okolica izbruhov je gozdnata. Na območju vulkana A prihaja na površje zelo tekoča lava, na območju vulkana B težko tekoča lava, v kateri je veliko vodne pare in plinov. Naredi fantazijski opis poleta nad enim in drugim vulkanom. Pri tem ne pozabi omeniti, kateri izbruh si boste lahko ogledali bolj od blizu, kje nastaja višji stožec, kje se je lava razlila na širše območje, kje je v okolici večja škoda in podobno« (Senegačnik, Drobnjak, 2010, str. 5).

Pri tej nalogi dijak ponovi usvojeno znanje iz vulkanizma ter je motiviran za tvorjenje besedila, pri tem mora biti pozoren na slovnično ter vsebinsko pravilnost.

Zasledimo lahko tudi nekaj tipov nalog s kratkim odgovorom, kjer mora dijak na zastavljeno vprašanje podati daljši odgovor npr. mora svoj odgovor pojasniti, razložiti, podkrepiti s primeri (Primer 21).

74 Primer 21: Primer naloge z daljšim odgovorom

Vir: Senegačnik, Drobnjak, 2010, str. 23.

V delovnem zvezku Svet (novejša izdaja iz leta 2020 ima naslov Geografija sodobnega sveta) za 2. letnik iz leta 2009 je prevladujoč tip naloge enak, je pa drugačno razmerje med različnimi tipi nalog. Za analizo nalog, namenjenih drugemu letniku, smo uporabili delovni zvezek Geografija sodobnega sveta za 2. letnik iz leta 2020 (najnovejšo izdajo) avtorja Jurija Senegačnika. Prenovljen delovni zvezek ima sicer le nekaj oblikovnih popravkov in kakšno vprašanje več oz. je le-to preoblikovano.

Število in odstotek posameznih nalog prikazuje Preglednica 5. Izstopajo strukturne naloge, katerih delež daleč presega delež preostalih tipov nalog. Sledijo naloge s krajšim odgovorom ter naloge povezovanja in naloge, kjer morajo dijaki popraviti napačne besede v besedilu.

Nalog vrisovanja v tem delovnem zvezku ni.

Preglednica 5: Tipi nalog v delovnem zvezku Geografija sodobnega sveta

Število nalog Odstotek (%)

Naloge esejskega tipa (daljši) 3 4

Naloge esejskega tipa (krajši) 3 4

Naloge s krajšim odgovorom 1 2

Naloge s krajšim odgovorom s sliko 6 8

Naloge dopolnjevanja 2 2

Strukturirane naloge 37 49

Naloge popravljanja 7 10

Naloge izbirnega tipa 4 5

Naloge alternativne izbire 2 2

Naloge povezovanja 9 12

Naloge urejanja 1 2

Zakaj prihaja na gorskih območjih večkrat do kondenzacije vlage in nastanka padavin kot nad morjem?

_________________________________________________________________________

Skupaj 75 100

Strukturiranih nalog je v delovnem zvezku za 2. letnik največ, in sicer kar 37 oz. 49 %.

Preglednica 6 prikazuje strukturne naloge glede na različno uvodno informacijo.

Preglednica 6: Uvodne informacije v strukturiranih nalogah v delovnem zvezku za 2. letnik Uvodna informacija

zemljevid grafični prikaz preglednica starostna piramida slika

Število 15 11 3 3 5

V največ primerih kot uvodno informacijo vsebujejo zemljevid (15 primerov); ta je po navadi tematski in sicer prikazuje podnebje, rastlinstvo, naravne enote, regije celine, število prebivalstva ipd. Nato sledijo naloge, ki vsebujejo kakršnikoli grafični prikaz (11 primerov), med te smo šteli tudi naloge, ki za uvodno informacijo uporabijo klimograme. Dijaki morajo na podlagi grafičnega prikaza odgovoriti na vprašanja. Pri tem se preverja razumevanje in pravilna interpretacija grafikona. Posebej smo zapisali tudi tri primere, kjer je uporabljena preglednica za uvodno motivacijo. V njej so nanizani podatki, ki jih morajo dijaki pravilno interpretirati.

Strukturirane naloge vsebujejo tudi slike oz. fotografije različnih pojavov (5 primerov), v večini primerov sta to vsaj dve, saj ju mora dijak v nadaljnjih vprašanjih primerjati, ali pa razložiti nastanek pojava, ki ga prikazuje slika. Tri naloge za uvodno informacijo prikažejo starostne piramide (glej primer 21), ki jih morajo dijaki najprej uvrstiti v podane države in bodisi primerjati med seboj ali pa napisati obrazložitev, zakaj so se tako odločili.

Primer 22: Strukturirana naloga s starostno piramido

Oglej si starostne piramide in za vsako ugotovi, kateri od naštetih držav pripada. Na izbiro so Kuvajt, Afganistan, Južna Koreja in Filipini. Ugotovitve utemelji.

___________________ _________________ ________________ ___________________

Vir: Senegačnik, 2020, str. 12.

Nalogi sledijo še črte, na katere zapišejo ugotovitve oz. utemeljijo svojo izbiro. Navodilo naloge smo prilagodili. Primer bi sicer lahko uvrstili med naloge povezovanja, ampak ker mora dijak svojo odločitev utemeljiti, smo se določili, da jo uvrstimo v strukturirano nalogo.

Za naloge popravljanja (7 primerov) je en primer več kot v prvem letniku in gre za enak princip, pri katerem mora dijak podčrtane besede, ki so napačne, zamenjati s spravilnimi.

Po številu nalog sta na drugem mestu tipa nalog povezovanja (9) ter s krajšimi odgovori (7) in s krajšimi odgovori s sliko (7). Primeri za te naloge se ne spreminjajo, zato ne bomo podajali primerov. Bi pa na tem mestu opozorili na nalogo, ki je kombinacija naloge povezovanja ter krajšega odgovora – v delovnem zvezku smo zasledili pet takih primerov. Te naloge smo uvrstili pod tip nalog povezovanja, saj je to ključni cilj te naloge. Dijak mora fotografijo pojava povezati z ustreznim klimogramom in dopisati pod vsako sliko, kateri tip rastlinstva prikazuje. Taka naloge je kompleksna in za dijaka pomeni, da mora usvojiti znanja tako podnebja in rastlinstva ter zmožnost branja klimograma. Nalogo prikazuje Primer 23.

77 Primer 23: Naloga povezovanja s klimogrami

Pred seboj imaš klimograme, označene s številkami od 1 do 4. Pod klimogrami imaš slike štirih različnih skupin rastlinstva iz Afrike. Najprej ugotovi, katere podnebne tipe prikazujejo, nato pa, katere skupine rastlinstva prikazujejo posamezne slike. Pod vsako sliko na zgornjo črto napiši skupino rastlinstva, na spodnjo pa številko ustrezajočega klimograma.

Skupina rastlinstva:________________ Skupina rastlinstva:________________

Klimogram št.: ____________________ Klimogram št.: ____________________

Skupina rastlinstva:________________ Skupina rastlinstva:________________

Klimogram št.: ____________________ Klimogram št.: ____________________

Vir: Senegačnik, 2020, str. 18.

Naloge dopolnjevanja (2), izbirnega tipa (4) ter alternativne izbire (2) se pojavljajo v manjšem številu in so podobne tistim v delovnem zvezku za 1. letnik, zato ne bomo podajali primerov.

Dijak mora prav tako pri nalogah alternativne izbire (2 primera naloge) popraviti napačne trditve ter popravljene zapisati na črto. Pri izbirnem tipu pa mora dijak zgolj obkrožiti pravilen pojem oz. definicijo le-tega. Primer naloge dopolnjevanja je enak tistemu iz delovnega zvezka za prvi letnik, kjer dijak vpisuje manjkajoče besede v preglednici.

Daljših nalog esejskega tipa je v tem delovnem zvezku več, in sicer trije primeri. Primer smo podali že v teoretičnem delu (glej Primer 2).Pri tem mora dijak zapisati »kratko razmišljanje«

o smehu staroselcev ob Kolumbovem prihodu, torej je od dijakov zahtevan krajši opis. Krajši esejski tip pa pri dijakih zahteva malo bolj natančno utemeljitev ali razlago določene vsebine, odločitve.

Za analizo nalog, namenjenih tretjemu letniku, smo uporabili delovni zvezek Evropa za 3. letnik iz leta 2015 avtorjev Senegačnika, Lipovška ter Paka. Prenovljen delovni zvezek še ni izšel.

V Preglednici 7 so prikazani tipi nalog po številu, ki jih najdemo v omenjenem delovnem zvezku.

Preglednica 7: Tipi nalog v delovnem zvezku Evropa za 3. letnik

Število nalog Odstotek (%)

Naloge s krajšim odgovorom 3 4

Naloge s krajšim odgovorom s sliko 7 8

Naloge dopolnjevanja 5 6

Strukturirane naloge 51 60

Naloge vrisovanja 2 3

Naloge popravljanja 6 7

Naloge izbirnega tipa 1 1

Naloge alternativne izbire 2 3

Naloge povezovanja 6 7

Naloge urejanja 1 1

Skupaj 84 100

Prvo, kar opazimo je, da ni prisotnega esejskega tipa naloge v delovnem zvezku za 3. letnik gimnazije. Močno pa prevladujejo strukturirane naloge, saj imajo kar 60-odstotni delež. Kot lahko vidimo v Preglednici 8, največ strukturiranih nalog za uvodno informacijo uporabi grafični prikaz.

Preglednica 8: Uvodne informacije v strukturiranih nalogah v delovnem zvezku za 3. letnik Uvodna informacija

zemljevid grafični prikaz preglednica starostna piramida slika

število 14 29 2 1 5

Pri strukturiranih nalogah, ki vsebujejo grafični prikaz, so prisotni tako stolpčni kot tudi linearni grafikoni. Vsi prikazujejo podatke v nekem linearnem času, npr. spreminjanje števila prebivalcev v pribaltskih državah, ali pa deleže določenih vsebin, npr. deleži surovin v Zahodni Evropi. Pri grafičnih prikazih pa imamo tudi po dva primera, kjer so uporabljeni klimogrami – dijak jih primerja in ugotavlja tipe podnebja ter njegove značilnosti. V spodnjem primeru mora dijak na podlagi grafa, ki prikazuje celotno rast prebivalstva, migracijski saldo in naravni prirast med letoma 1960 in 2012, odgovoriti na vprašanja.

Slika 5: Prikaz celotne rasti prebivalstva, migracijski saldo in naravni prirast 1960–2012

Vir: Senegačnik, Drobnjak, Pak, 2015. str. 5.

Klimogrami pa so vključeni v strukturirane naloge z zemljevidom, in sicer tistim, ki prikazuje letne količine padavin v določenem delu Evrope. Naloge z zemljevidom kot uvodno informacijo lahko prikazujejo različne podatke, od prikazovanja letnih količin padavin (glej Sliko 7), količine ogljikovega dioksida, do BDP na prebivalca ter števila prebivalcev na km².

80 Slika 6: Zemljevid, ki prikazuje letne količine padavin

Vir: Senegačnik, Drobnjak, Pak, 2015. str. 3.

Preglednice prikazujejo zgolj gole podatke, ki jih mora dijak znati interpretirati in iz njih nekaj ugotoviti. Starostno piramido smo vseeno podali posebej, saj jo želimo izpostaviti kot poseben tip grafikona, pri katerem mora znati dijak pravilno »prebrati« in razumeti njeno obliko, npr.

obliko žare, ki kaže na staranje prebivalstva.

Ko se je avtor odločil, da bo za uvodno informacijo uporabil sliko, sta v vseh primerih prikazani vsaj dve ali več slik (Primer 24), saj je velika pozornost namenjena primerjavi, npr. imamo štiri slike, ki prikazujejo tipe obal. Naloga želi, da iz vsake slike prepozna tip obale ter jih razlikuje med seboj glede na različne vidike ter določi prevladujoči proces.

81 Primer 24: Naloga s primeri tipov obal

a) Kako imenujemo tip obale na sliki 1? ___________________________________________

b) Ali spada taka obala med abrazijske ali akumulacijske? _____________________________

c) Navedi primer države, kjer najdeš tak tip obale. __________________________________

č) Kako imenujemo tip obale na sliki 2?____________________________________________

d) Ali spada taka obala med abrazijske ali akumulacijske? ____________________________

e) Navedi primer države, kjer najdeš tak tip obale. __________________________________

f) Kako imenujemo tip obale na sliki 3, za katerega so značilni podolgovati polotoki in otoki?

___________________________________________________________________________

g) Ali poteka taka obala prečno ali vzporedno z geološko zgradbo? ____________________

h) Navedi primer države, kjer najdeš tak tip obale. _________________________________

i) Kako imenujemo tip obale na sliki 4, pri katerem obala poteka prečno na slemenitev?

___________________________________________________________________________

j) Katere potopljene doline so značilne za ta tip obale – rečne ali ledeniške? _____________

k) Navedi primer države, kjer najdeš tak tip obale. __________________________________

Vir: Senegačnik, 2015, str. 1.

Takoj za strukturiranimi nalogami sledijo naloge povezovanja (6 primerov) – 7 % vseh nalog – , pri katerem moramo zopet izpostaviti kombinacijo naloge povezovanja ter krajšega odgovora – v delovnem zvezku smo zasledili tri take primere. Ostali primeri pa so tipični in vsebujejo naloge, kjer je potrebno povezati dva pojma.

Je pa nekoliko več nalog (6 % vseh nalog) s krajšim odgovorom s sliko (5 primerov), pri katerem dijaki poimenujejo oz. zapišejo podane pojme pod ustrezno sliko, nato pa sledi nekaj vprašanj s kratim odgovorom, ki se nanašajo na te slike. Pri tem dijaki ponovijo vsebine ter se urijo v prepoznavanju pojavov na slikah. Naloge s kratim odgovorom, torej dopolnjevalna vprašanja o določeni temi, pa so le tri.

V delovnem zvezku lahko najdemo dva primera vrisovanja; pri prvem mora dijak barvati države glede na letnico vstopa v EU, v drugem primeru pa mora dijak v zemljevid vrisati meji Balkanskega polotoka. Nalogi spodbujata in urita dijaka v uporabi zemljevida.

Najmanj zastopane pa so naloge izbirnega tipa (1), naloge alternativne izbire (2) in naloge urejanja, kar se nam zdi smiselno, saj so taki tipi nalog zgolj za preverjanje osnovnega deklarativnega znanja. Od dijakov tretjega letnika se pričakuje razmišljanje in ugotavljanje novih spoznanj skozi grafičen ali pa tematski zemljevid.

Za tretji letnik so predvidene tudi vsebine Slovenije, zgolj osnovne naravnogeografske ter družbenogeografske značilnosti. To vsebino pokrivata učbenik in delovni zvezek Slovenija 1 založbe Modrijan, Slovenija 2 pa je predvidena za 4. letnik in pokriva vsebine regionalne geografije Slovenije. Analize za ta dva delovna zvezka se ne bomo lotili, saj ni izdane novejše različice učbenika in le-te ne bi mogli vključiti v analizo samega učbenika. Je pa avtor v pogovoru nakazal, da se v prihodnjem letu namerava izdati prenovljeno različico obeh učbenikov ter delovnih zvezkov za 4. letnik.

Zanimalo nas je tudi, kolikšen je delež objektivnih nalog zaprtega tipa, objektivnih nalog odprtega tipa in nalog esejskega/besedilnega tipa.

V 1. letniku prevladuje objektivni odprti tip naloge (88 % nalog), z 12 % pa je objektivnih zaprtih tipov nalog, esejskega tipa naloge pa ni bilo. V 2. letniku je tudi viden največji delež objektivnih odprtih tipov nalog (71 %), objektivnih zaprtih tipov pa je bilo 21 %. Delež esejskih tipov nalog pa je znašal 8 %. V 3. letniku je bilo prav tako največ objektivnega odprtega tipa nalog, in sicer delež je znašal 77 %, medtem ko je objektivnih zaprtih tipov nalog znašal 22 %, esejski tip naloge pa le 1 %. V vseh treh letnikih v delovnih zvezkih prevladujejo objektivni odprti tip naloge.

5.2.2. Ugotovitve in rezultati analize tipov nalog pri delovnih zvezkih

Ugotovitve bomo predstavili s pomočjo grafičnega prikaza odprtega ter zaprtega tipa nalog.

Slika 7 prikazuje odprte tipe nalog vseh treh letnikov – prevladujoč tip nalog, strukturirane naloge, bomo prikazali posebej (glej Sliko 8).

Slika 7: Odprti tipi nalog v delovnih zvezkih za gimnazijo

Pri nalogah s krajšim odgovorom nismo ločevali tistih, ki vsebujejo sliko, da bo prikaz preglednejši. Tega tipa je pri vseh delovnih zvezkih (razen v 2. letniku, kjer je več nalog popravljanja) največ, če ne upoštevamo strukturiranih nalog. To lahko pojasnimo s tem, da je tak tip naloge najhitreje rešljiv ter pušča avtorjem veliko možnosti za preverjanje različnih učnih ciljev, vendar pa ni nujno, kot opozarja avtor in urednik dr. Senegačnik, da so to po zahtevnosti lahke naloge. Da dijak pride do odgovora je v določenih primerih potreben dober razmislek in razumevanje.

Omeniti moramo tudi naloge vrisovanja, ki smo jo oblikovali, saj se nekaj takih nalog pojavi v Obči geografiji ter v Evropi. Pri tem tipu gre za vrisovanje bodisi v skico ali pa v zemljevid (primeri podani v poglavju Tipi nalog).

Strukturirane naloge smo prikazali v posebnem grafikonu (Slika 8), saj izstopajo in pri vseh zajemajo največji delež po pojavnosti. Avtor je največkrat uporabil ta tip naloge, saj lahko s tem tipom preverimo razumevanje vsebine ter dijaka »prisilimo«, da razmišlja. Kar 51 primerov lahko namreč najdemo v delovnem zvezku Evropa za 3. letnik, saj je veliko strukturnih nalog, ki za uvodno informacijo uporabijo grafični prikaz. Ti se nanašajo na različne družbenogeografske pojave v različnih regijah Evrope, za katere so postavljene teorije, trditve, ki jih je potrebno po mnenju avtorja podkrepiti s statističnimi podatki, grafikoni ipd. V delovnem zvezku Obča geografija je v največ primerih uporabljena skica, saj je najprimernejša predvsem za fizično geografijo, in dobro orodje za prikaz svoje ideje oz. nekih abstraktnih pojmov, ki jih težko prikažemo s sliko. Procese in pojave lahko na tak način lažje predstavimo

0 5 10 15 20 25 30

Naloga s krajšim odgovorom

Naloga dopolnjevanja Naloga popravljanja Naloga vrisovanja

Odprti tipi nalog

1. letnik 2. letnik 3. letnik

in na tak način prikažemo pojav v idealni obliki. Pri Geografiji sodobnega sveta pa prevladuje zemljevid, fizični kot tudi različnih tipov tematskega.

Slika 8: Strukturirane naloge po letnikih v delovnih zvezkih

Pri zaprtem tipu nalog (glej Sliko 9) prevladujejo naloge povezovanja, ki so uporabljene v vseh treh delovnih zvezkih v največjem številu, na drugem mestu pa so naloge izbirnega tipa, pri katerih morajo dijaki izbrati oz. obkrožiti pravilne trditve med napačnimi. Na drugem mestu po številu primerov so le v Obči geografiji ter v Geografiji sodobnega sveta, v Evropi pa so to naloge alternativnega tipa. Avtor manjše število nalog izbirnega tipa pojasni s tem, da pri le-teh ne moremo preprečiti ugibanja. Pri alternativnem tipu je »možnost ugibanja« preprečil s tem, da morajo nepravilne trditve dijaki popraviti, torej morajo pojasniti svojo odločitev in ga na nek način utemeljiti z ustreznim popravkom trditve.

0 10 20 30 40 50 60

Strukturirane naloge 1. letnik 2. letnik 3. letnik

Slika 9: Zaprti tipi nalog po letnikih v delovnih zvezkih za gimnazijo

Pri vseh treh delovnih zvezkih je najmanj nalog zaprtega tipa nalog urejanja, pri katerem dijak določene besede ali pa tudi slike postavi v pravilen vrstni red. Le pri delovnem zvezku za 3.

letnik so tudi po trije primeri nalog izbirnega tipa.

Esejski/besedilni tip naloge se pojavi v delovnem zvezku za 1. letnik Obča geografija (1 primer) ter delovnem zvezku za 2. letnik Geografija sodobnega sveta, v katerem so tudi trije primeri krajšega esejskega odgovora, pri katerih mora dijak tvoriti kratek opis o določenem pojavu, vendar je v primerjavi z ostalimi tipi zastopan v zelo malem številu, v delovnem zvezku Evropa pa ga sploh. To je presenetljivo veliko primerov, saj pri geografiji ne vidimo ravno pogosto, da bi dijaki pisali daljša besedila. To avtor pojasnjuje z dveh vidikov. Prvi je ta, da ne dijaki in ne profesorji geografije ne vedo točno, kako bi to ocenjevali oz. preverjali. Tu se z avtorjem strinjamo, saj geograf ni usposobljen za ocenjevanje esejev, kar se tiče strukture, ocenjuje lahko zgolj vsebino. Drugi pa je ta, da je ta tip naloge v delovnem zvezku ostal nerešen, kar nakazuje na to, da tak tip naloge nima nobene funkcije.

Ugotovili smo, da je v delovnih zvezkih za gimnazijo založbe Modrijan največ strukturiranih nalog, ki za uvodno informacijo v največ primerih uporabijo zemljevid, grafični prikaz ali pa slikovno gradivo. Nato sledijo naloge s krajšim odgovorom, ki imajo velikokrat za oporo slikovno gradivo, na katerem mora dijak prepoznati oz. poimenovati pojem, proces. Sledijo naloge popravljanja, ki smo jih na novo oblikovali. Ta tip naloge se pojavi v 7– 10 %, zato smo ga izpostavili kot poseben tip. Manj je alternativnega tipa ter nalog urejanja, saj se pri teh preverja znanje na nižjih taksonomskih ravneh. Najmanj je esejskega tipa nalog, največ pa je strukturiranih nalog, zato lahko v celoti potrdimo hipotezo H3.

Glede spreminjanja tipov nalog, lahko ugotovimo, da je vseh treh letnikih prevladuje objektivni odprti tip naloge (88 %, 71 % in 77 % vseh nalog), sledi delež objektivnih zaprtih tipov nalog, najmanj pa je esejskega tipa naloge. Slednjega je največ v 2. letniku.

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

Naloge izbirnega tipa Naloge alternativnega tipa Naloge povezovanja Naloge urejanja

Zaprti tip nalog

1. letnik 2. letnik 3. letnik

5.2.3. Analiza nalog glede na razsežnosti in kognitivno zahtevnost

Tako kot pri analizi dejavnosti ter učnih ciljev smo tudi tukaj uporabili tristopenjsko lestvico glede na razsežnost in kognitivno zahtevnost. Dodali smo tudi dve vmesni kategoriji, kamor smo uvrstili tiste naloge, ki so v prvi vsebovale 1. in 2. raven (označeno z *) ter pri drugi 2. in 3. raven kognitivne zahtevnosti (označeno z **). Naloge smo razporedili glede na delovni zvezek, kar prikazuje Preglednica 9.

Preglednica 9: Razporeditev nalog glede na kognitivno zahtevnost Obča geografija (1.

Vir: Senegačnik, 2010, Senegačnik, 2020, Senegačnik, Lipovšek, Pak, 2015.

Kot lahko vidimo v Preglednici 9, prevladujejo naloge na 2. kognitivni ravni, kar je bilo pričakovati, torej lahko potrdimo (vsaj del, ki se nanaša na delovne zvezke) hipotezo H2.

Naloge na 2. ravni predstavljajo kar 49 % vseh nalog pri 2. letniku, pri 1. letniku 48 % in v 3.

letniku pa najmanj, 45 % vseh nalog. To so naloge, kjer mora dijak sam razmišljati in predvsem razumeti in na podlagi slikovnega ter kartografskega gradiva priti do smiselnih ugotovitev.

Prevladujejo vprašanja iz vzročno-posledičnega vidika tj. da zna dijak razložiti, zakaj je prišlo do določenega pojava oz. procesa.

Lep primer kaže 55. naloga iz delovnega zvezka za 3. letnik (Senegačnik, 2015, str. 33):

Zakaj je v kraju A več padavin kot v kraju B?

Dijak ima ob nalogi prikazan zemljevid letne količine padavin Zahodni Evropi, s katerega mora najprej odčitati padavine v kraju A in B ter nato na podlagi usvojenega znanja podati vzrok za razlike.

Podani primer je iz strukturirane naloge, ki prevladujejo na drugi stopnji kognitivne zahtevnosti in ima za uvodno informacijo zemljevid. So pa tudi strukturirane naloge, kjer je

In document RAZVIJANJE SPORAZUMEVALNE ZMOŽNOSTI OB GIMNAZIJSKIH GEOGRAFSKIH UČBENIKIH (Strani 73-0)