Vir: Senegačnik, Drobnjak, str. 43.
S številkami 1, 2, 3 so označeni TULE NEKAJ MANJKA/JE NAPAKA PRI ZAPISUtreh prerezov reče struge. Vsak prerez je desno od glavne risbe prikazan s posebno manjšo risbo. Na prazne črte pod temi risbami napiši ustrezne številke k posameznim prerezom.
Naštetih je več energijskih virov. Podčrtaj tiste, ki sodijo med obnovljive.
Energija morskih valov, geotermalna energija, nafta, energija vetra, zemeljski plin, energija plimovanja, premog
66
5.2. Analiza delovnega zvezka z vidika sporazumevalne zmožnosti
Analize vseh treh delovnih zvezkov založbe Modrijan (delovna zvezka za 4. letnik bomo izpustili) smo se lotili v treh delih. V prvem delu smo opazovali tip naloge ter ugotavljali, kateri prevladuje in zakaj prav ta. V drugem delu smo raziskovali delovne zvezke glede na to, kateri vidik sporazumevalne zmožnosti glede na gradnike/sestavine le-te v delovnih zvezkih prevladuje. V zadnjem delu pa smo razvrščali naloge glede na razsežnosti in kognitivno zahtevnost. Razvrščanje nalog med sporazumevalne dejavnosti smo tokrat izpustili, saj gre pri vseh v večji meri za pisanje kot prevladujočo sporazumevalno dejavnost. Rezultate analize bomo podali po letnikih in na koncu podali skupno primerjavo. Skozi analizo bomo sledili petim hipotezam, ki smo si jih zastavili v uvodnem delu magistrskega dela.
5.2.1. Rezultati analize tipov nalog pri delovnih zvezkih
Najprej smo pregledali tipe nalog, ter jih razvrstili med že prej predstavljene tipe. Ugotoviti smo hoteli, katerih nalog je največ ter koliko je različnih tipov. To smo poskušali povezati z učnim načrtom ter vsebinami, ki se obravnavajo v 1. letniku. Naloge smo razvrščali med naslednje tipe (natančneje so opredeljene v prejšnjem poglavju):
- naloge s krajšim odgovorom, - naloge dopolnjevanja,
- esejski tip naloge (daljši in krajši).
Pri nalogah s krajšim odgovorom bomo razvrščali naloge v dve podskupini, in sicer kratki odgovor oz. poimenovanje geografskega pojava na fotografiji ter kratki odgovor na vprašanje.
Dodali smo tudi nalogi popravljanja in vrisovanja, saj bi ju radi izpostavili kot »posebni« in značilni predvsem za geografske tipe nalog.
Pri določanju tipov nalog ni bilo težav, nekaj zadreg se je pojavilo le pri strukturiranih nalogah, ki jih je bilo težko ločiti od nalog s kratkimi odgovori, kadar so obsegale več vprašanj. Držali smo se zapisanega v teoretičnem delu, kjer smo strukturirane naloge definirali kot tiste, ki imajo na začetku podano uvodno informacijo (zemljevid, fotografijo, skico, klimogram …), v nadaljevanju pa vprašanja oz. naloge, ki se navezujejo nanjo oz. jih brez uvodne informacije težko rešimo in ki od učencev zahtevajo miselne dejavnosti na različnih kognitivnih ravneh (npr. zmožnost prepoznavanja, razumevanja, analize, primerjave …). Med strukturirane naloge smo uvrstili tiste, ki imajo v uvodu informacijo, na katero se navezujejo vprašanja. Delovni zvezki vsebujejo tudi naloge, ki sicer nosijo neko informacijo, največkrat je to v obliki slike, vendar le-ta ni bistvena za reševanje. V takih primerih smo nalogo uvrstili v tip naloge s kratkimi odgovori, saj je slika dodana le kot ponazorilo vsebine naloge.
67
Za analizo nalog, namenjenih prvemu letniku, smo uporabili delovni zvezek Obča geografija za 1. letnik iz leta 2010 avtorjev Senegačnika ter Drobnjaka. Prenovljen delovni zvezek iz leta 2020 nima bistvenih sprememb glede tipov nalog in ne vsebuje dodatnih nalog.
V Preglednici 3 so prikazani tipi nalog po številu, kot jih najdemo v omenjenem delovnem zvezku.
Preglednica 3: Tipi nalog v delovnem zvezku Obča geografija za 1. letnik
Število nalog Odstotek (%)
Naloge esejskega tipa (daljši) 1 1
Naloge s krajšim odgovorom 4 4
Naloge s krajšim odgovorom s sliko 22 24
Naloge dopolnjevanja 8 9
Strukturirane naloge 27 29
Naloge vrisovanja 4 4
Naloge popravljanja 6 7
Naloge izbirnega tipa 6 7
Naloge alternativne izbire 3 3
Naloge povezovanja 8 9
Naloge urejanja 3 3
Skupaj 92 100
Delovni zvezek vsebuje 8 glavnih tipov nalog, katerim smo dodali tipa vrisovanja ter popravljanja, dva tipa nalog smo razširili v podkategoriji. Prevladujejo strukturirane naloge.
Nato sledijo naloge s krajšim odgovorom (24 % vseh nalog), pri katerih prevladujejo naloge z dodano fotografija oz. skico določenega pojava (22 primerov), na katerega se naloga nanaša oz. ga mora dijak poimenovati npr. tip puščave, reliefa. Spodnja primera kažeta oba tipa naloge krajšega odgovora.
Vir: Senegačnik, Drobnjak, 2010, str. 15.
Kateri pogoj je najpomembnejši za nastanek puščav? _______________________________
Kaj je večinoma vzrok za dezertifikacijo? _________________________________________
68 Vir: Senegačnik, Drobnjak, 2010, str. 8.
Največ je v delovnem zvezku strukturiranih nalog, kamor smo uvrstili naloge, ki vsebujejo uvodno informacijo (v največ primerih je bila to fotografija ali pa grafikon) in se nanjo nanašajo vprašanja. V delovnem zvezku se pojavijo sedemindvajsetkrat, kar je 29 % vseh nalog.
Največkrat je v vlogi uvodne informacije skica, in to kar v 11 primerih nalog, kar je malo manj kot polovica vseh strukturiranih nalog. To lahko pojasnimo s tem, da je vsebina taka, da je s skicami najlažje predstavljiva; npr. prečni prerez Zemljinega površja.
Nato sledijo naloge s sliko (6 primerov), nato z zemljevidom, ki prikazuje določen pojav (npr.
slanost morja, tektoniko plošč, temperature morske vode, ozračja) in ga lahko najdemo v petih nalogah. Nekaj pa je nalog, ki se nanašajo na različne grafikone (4 primeri). Število nalog po tipu vodne informacije prikazuje Preglednica 4.
Preglednica 4: Uvodne informacije v strukturiranih nalogah v delovnem zvezku za 1. letnik Uvodna informacija
zemljevid grafični prikaz skica slika
Število 6 4 11 6
Spodnji primer 13 prikazuje strukturirano nalogo, ki vsebuje kot uvodno informacijo zemljevid določenega pojava, v našem primeru je to slanost svetovnih morij.
Na črto napiši, katero kamnino prikazuje slika.
_______________________ _______________________ ______________________
69 Primer 13: Strukturirana naloga z zemljevidom
Vir: Senegačnik, Drobnjak, 2010, str. 34.
Primer 14 prikazuje nalogo, ki vsebuje fotografiji dveh tipov rastlinstva, ki jima sledijo vprašanja, ki se nanašajo nanju. Takih je 9 primerov v delovnem zvezku.
Oglej si karto in odgovori na vprašanja.
a) Zakaj je morska voda v točki A manj slana kot v točki B?
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
b) Zakaj je morska voda v točki C med najbolj slanimi na svetu?
______________________________________________________________________
c) Zakaj je morska voda v točki Č bolj slana kot v točki D?
______________________________________________________________________
č) Zakaj je morska voda v točki E med najmanj slanimi na svetu?
______________________________________________________________________
70 Primer 14: Strukturirana nalog s slikama
Vir: Senegačnik, Drobnjak, 2010, str. 32.
Nato po približno enakem številu oz. deležu sledijo naloge izbirnega tipa, naloge popravljanja, naloge dopolnjevanja ter naloge povezovanja.
Pri nalogah izbirnega tipa – prisotnih je kar 7 % nalog – dijaki izbirajo v večini primerov izbirajo med pojmi, ki so našteti, ali pa morajo med naštetimi trditvami izbrati pravilne. Pri enem primeru pa morajo dijaki podčrtati pravilne pojme, ki jih zahteva naloga (v teoretičnem delu smo jo označili kot tip podčrtavanja, a jo bomo uvrstili med naloge izbirnega tipa). V delovnem zvezku smo našli 6 takih primerov. Naloge smo nekoliko prilagodili. V delovnem zvezku je v navodilu še podano, koliko je pravilnih in koliko je napačnih trditev, torej je dijaku povedano, koliko trditev mora obkrožiti. Spodnji primer (Primer 15) pa takega navodila sicer nima.
Oglej si sliki, ki prikazujeta dva tipa pokrajine z značilnim travniškim rastlinstvom. Reši naloge.
___________________________ ___________________________
a) Kako imenujemo pokrajino na levi in kako pokrajino na desni. Odgovora zapiši na črti.
b) Zakaj v obeh pokrajinah gozd ne uspeva več?
____________________________________________________________________
c) V kateri pokrajini (na levi ali na desni sliki) pade več padavin? Utemelji svoj odgovor.
____________________________________________________________________
č) Katera prst je značilna za pokrajino na levi in katera za pokrajino na desni?
____________________________________________________________________
71 Primer 15: Naloga izbirnega tipa
Vir: Senegačnik, Drobnjak, 2010, str. 8.
Pri nalogah dopolnjevanja, pri katerem morajo dijaki bodisi zapisovati manjkajoče besede oz.
pojme v besedilu ali pa (to je bilo v večini primerov) dopolnjevati mesta v preglednici, smo zaznali 8 primerov (9 % vseh nalog) takega tipa nalog. Pri teoretični opredelitvi smo podali klasičen primer takega tipa naloge. Na tem mestu pa bomo podali primer (Primer 16), ko mora dijak zapolniti prazna mesta v preglednici.
Primer 16: Naloga dopolnjevanja
Izpolni preglednico tako, da za vsak del rečnega toka opredeliš značilnosti posameznih pojavov.
Pojav Zgornji tok Srednji tok Spodnji tok
hitrost vode
prevladujoča oblika erozije oblika doline
velikost delcev rečnega materiala rečni meandri in rokavi
primernost za izgradnjo hidroelektrarn
Vir: Senegačnik, Drobnjak, 2010, str. 10.
Naloge popravljanja (Primer 17), katero smo želeli izpostaviti, zato smo jo dali kot poseben tip naloge, so v delovnem zvezku uporabljene v 6 primerih (7 % vseh nalog). Pri teh nalogah dijaki podčrtane besede zamenjajo s pravilnimi, če so te napačne. Podčrtane besede so v večini primerov ključni pojmi oz. termini.
Primer 17: Naloga popravljanja
Vir: Senegačnik, Drobnjak, 2010, str. 47.
Pojem trajnostnost je sprva zajemal predvsem zaščito in varovanje družbenega (_____________) okolja, kasneje pa se je razširil na področje gospodarskega in socialnega nazadovanja (________________). Trije stebri trajnostnega razvoja so okolje (__________), družba in gospodarstvo.
Preberi trditve. Obkroži številke pravilnih trditev.
1 Nekatere kamnine so lahko samo iz enega minerala, druge pa iz več mineralov.
2 Pri silikatnih kamninah prevladujejo minerali kalcita, pri karbonatnih pa je najpogostejši mineral kremen.
3 Silikatne kamnine so neprepustne za vodo, pri karbonatnih pa voda prenika v notranjost.
4 Najbolj znana predornina je granit.
72
Naloge povezovanja so prisotne v 9 % (8 primerov). Dijak mora ustrezno številko zapisati na črto pred ustrezno besedo oz. pojmom, s katerim je povezana beseda pod izbrano številko. V nalogah je tako tip, kjer dijak besede na desni strani stolpca zapiše pred več besed, kot tudi tip, pri katerem dijakom ostane ena ali več besed, ki jih ne morejo uvrstiti nikamor. Podali bomo primer (Primer 18), ko mora dijak geološke dobe razvrstiti k ustreznemu obdobju v geološki zgodovini. Na to opozori dijaka tudi naloga.
Primer 18: Naloga povezovanja
Vir: Senegačnik, Drobnjak, 2010, str. 7.
V manjšem številu so v delovnem zvezku zastopane naloge alternativne izbire (zgolj 3 % vseh nalog), naloge urejanja ter naloge vrisovanja. Pri nalogah alternativne izbire je posebnost ta, da pri vseh treh primerih, ki predstavljajo ta tip naloge v delovnem zvezku, opazimo, da morajo dijaki, če je trditev napačna (obkrožijo NE), trditev popraviti. Na to so opozorjeni v navodilih:
»… pri napačnih trditvah obkroži NE in na črte pod njimi napiši pravilne« (Senegačnik, Drobnjak, 2010, str. 6). Navajamo še primer (Primer 19) trditve, ki jo morajo dijaki popraviti:
Primer 19: Naloga alternativnega tipa s popravljanjem
Senegačnik, Drobnjak, 2010, str. 6.
Geološke dobe v levem stolpcu smiselno poveži z dobami v desnem, tako da pred vsako dobo v levem stolpcu vpišeš ustrezno številko iz desnega.
___ holocen 1 mezozoik ___ pliocen 2 kvartar
___ kreda 3 predkambrij ___ perm 4 terciar
___ devon 5 paleozoik ___ kambrij
___ pleistocen ___ eocen ___ jura ___ miocen ___ trias ___ oligocen ___ silur ___ paleocen
Seizmologi so strokovnjaki, ki po potresu iščejo zasute ljudi izpod ruševin. DA NE _________________________________________________________________________
__
73
Pri nalogah urejanja morajo dijaki v večini primerov v pravilen vrstni red razporediti določene skice npr. faze rečnega toka (glej Primer 7), spreminjanja obale na Norveškem. Ta tip naloge pa je dopolnjen tudi s tipom krajših odgovorov, saj je naloga tako kompleksnejša.
V delovnem zvezku za 1. letnik najdemo 4 primere nalog, pri katerih mora dijak v skico, risbo ali zemljevid nekaj vrisati, dodati, označiti npr. v nalogi na risbi podložnega profila reke mora označiti mesti, kjer poteka erozija in akumulacija (Primer 20).
Primer 20: Naloge vrisovanja v sliko
Z rdečima puščicama označi na profilu dve mesti, kjer je po tvojem mnenju največja erozija in največja akumulacija.
Senegačnik, Drobnjak, 2010, str. 11.
Kot smo pričakovali, pa je v najmanjši meri prisoten esejski tip naloge. Spodbudno je to, da pri geografiji najdemo v prvem letniku en esejski tip, pri katerem mora dijak napisati malo daljše besedilo, in sicer »fantazijski opis«. Pri tej nalogi z dobrim navodilom spodbudimo dijaka, da napiše kratek opis o dveh vulkanih, pri katerem pa mora uporabiti vso usvojeno znanje te vsebine. Navodilo za izdelavo dveh opisov:
»Dobil si enkratno priložnost, da z ekipo znanstvenikov s helikopterjem poletiš nad območji dveh zelo različnih vulkanskih izbruhov. Okolica izbruhov je gozdnata. Na območju vulkana A prihaja na površje zelo tekoča lava, na območju vulkana B težko tekoča lava, v kateri je veliko vodne pare in plinov. Naredi fantazijski opis poleta nad enim in drugim vulkanom. Pri tem ne pozabi omeniti, kateri izbruh si boste lahko ogledali bolj od blizu, kje nastaja višji stožec, kje se je lava razlila na širše območje, kje je v okolici večja škoda in podobno« (Senegačnik, Drobnjak, 2010, str. 5).
Pri tej nalogi dijak ponovi usvojeno znanje iz vulkanizma ter je motiviran za tvorjenje besedila, pri tem mora biti pozoren na slovnično ter vsebinsko pravilnost.
Zasledimo lahko tudi nekaj tipov nalog s kratkim odgovorom, kjer mora dijak na zastavljeno vprašanje podati daljši odgovor npr. mora svoj odgovor pojasniti, razložiti, podkrepiti s primeri (Primer 21).
74 Primer 21: Primer naloge z daljšim odgovorom
Vir: Senegačnik, Drobnjak, 2010, str. 23.
V delovnem zvezku Svet (novejša izdaja iz leta 2020 ima naslov Geografija sodobnega sveta) za 2. letnik iz leta 2009 je prevladujoč tip naloge enak, je pa drugačno razmerje med različnimi tipi nalog. Za analizo nalog, namenjenih drugemu letniku, smo uporabili delovni zvezek Geografija sodobnega sveta za 2. letnik iz leta 2020 (najnovejšo izdajo) avtorja Jurija Senegačnika. Prenovljen delovni zvezek ima sicer le nekaj oblikovnih popravkov in kakšno vprašanje več oz. je le-to preoblikovano.
Število in odstotek posameznih nalog prikazuje Preglednica 5. Izstopajo strukturne naloge, katerih delež daleč presega delež preostalih tipov nalog. Sledijo naloge s krajšim odgovorom ter naloge povezovanja in naloge, kjer morajo dijaki popraviti napačne besede v besedilu.
Nalog vrisovanja v tem delovnem zvezku ni.
Preglednica 5: Tipi nalog v delovnem zvezku Geografija sodobnega sveta
Število nalog Odstotek (%)
Naloge esejskega tipa (daljši) 3 4
Naloge esejskega tipa (krajši) 3 4
Naloge s krajšim odgovorom 1 2
Naloge s krajšim odgovorom s sliko 6 8
Naloge dopolnjevanja 2 2
Strukturirane naloge 37 49
Naloge popravljanja 7 10
Naloge izbirnega tipa 4 5
Naloge alternativne izbire 2 2
Naloge povezovanja 9 12
Naloge urejanja 1 2
Zakaj prihaja na gorskih območjih večkrat do kondenzacije vlage in nastanka padavin kot nad morjem?
_________________________________________________________________________
_________________________________________________________________________
_________________________________________________________________________
75
Skupaj 75 100
Strukturiranih nalog je v delovnem zvezku za 2. letnik največ, in sicer kar 37 oz. 49 %.
Preglednica 6 prikazuje strukturne naloge glede na različno uvodno informacijo.
Preglednica 6: Uvodne informacije v strukturiranih nalogah v delovnem zvezku za 2. letnik Uvodna informacija
zemljevid grafični prikaz preglednica starostna piramida slika
Število 15 11 3 3 5
V največ primerih kot uvodno informacijo vsebujejo zemljevid (15 primerov); ta je po navadi tematski in sicer prikazuje podnebje, rastlinstvo, naravne enote, regije celine, število prebivalstva ipd. Nato sledijo naloge, ki vsebujejo kakršnikoli grafični prikaz (11 primerov), med te smo šteli tudi naloge, ki za uvodno informacijo uporabijo klimograme. Dijaki morajo na podlagi grafičnega prikaza odgovoriti na vprašanja. Pri tem se preverja razumevanje in pravilna interpretacija grafikona. Posebej smo zapisali tudi tri primere, kjer je uporabljena preglednica za uvodno motivacijo. V njej so nanizani podatki, ki jih morajo dijaki pravilno interpretirati.
Strukturirane naloge vsebujejo tudi slike oz. fotografije različnih pojavov (5 primerov), v večini primerov sta to vsaj dve, saj ju mora dijak v nadaljnjih vprašanjih primerjati, ali pa razložiti nastanek pojava, ki ga prikazuje slika. Tri naloge za uvodno informacijo prikažejo starostne piramide (glej primer 21), ki jih morajo dijaki najprej uvrstiti v podane države in bodisi primerjati med seboj ali pa napisati obrazložitev, zakaj so se tako odločili.
Primer 22: Strukturirana naloga s starostno piramido
Oglej si starostne piramide in za vsako ugotovi, kateri od naštetih držav pripada. Na izbiro so Kuvajt, Afganistan, Južna Koreja in Filipini. Ugotovitve utemelji.
___________________ _________________ ________________ ___________________
Vir: Senegačnik, 2020, str. 12.
76
Nalogi sledijo še črte, na katere zapišejo ugotovitve oz. utemeljijo svojo izbiro. Navodilo naloge smo prilagodili. Primer bi sicer lahko uvrstili med naloge povezovanja, ampak ker mora dijak svojo odločitev utemeljiti, smo se določili, da jo uvrstimo v strukturirano nalogo.
Za naloge popravljanja (7 primerov) je en primer več kot v prvem letniku in gre za enak princip, pri katerem mora dijak podčrtane besede, ki so napačne, zamenjati s spravilnimi.
Po številu nalog sta na drugem mestu tipa nalog povezovanja (9) ter s krajšimi odgovori (7) in s krajšimi odgovori s sliko (7). Primeri za te naloge se ne spreminjajo, zato ne bomo podajali primerov. Bi pa na tem mestu opozorili na nalogo, ki je kombinacija naloge povezovanja ter krajšega odgovora – v delovnem zvezku smo zasledili pet takih primerov. Te naloge smo uvrstili pod tip nalog povezovanja, saj je to ključni cilj te naloge. Dijak mora fotografijo pojava povezati z ustreznim klimogramom in dopisati pod vsako sliko, kateri tip rastlinstva prikazuje. Taka naloge je kompleksna in za dijaka pomeni, da mora usvojiti znanja tako podnebja in rastlinstva ter zmožnost branja klimograma. Nalogo prikazuje Primer 23.
77 Primer 23: Naloga povezovanja s klimogrami
Pred seboj imaš klimograme, označene s številkami od 1 do 4. Pod klimogrami imaš slike štirih različnih skupin rastlinstva iz Afrike. Najprej ugotovi, katere podnebne tipe prikazujejo, nato pa, katere skupine rastlinstva prikazujejo posamezne slike. Pod vsako sliko na zgornjo črto napiši skupino rastlinstva, na spodnjo pa številko ustrezajočega klimograma.
Skupina rastlinstva:________________ Skupina rastlinstva:________________
Klimogram št.: ____________________ Klimogram št.: ____________________
Skupina rastlinstva:________________ Skupina rastlinstva:________________
Klimogram št.: ____________________ Klimogram št.: ____________________
Vir: Senegačnik, 2020, str. 18.
78
Naloge dopolnjevanja (2), izbirnega tipa (4) ter alternativne izbire (2) se pojavljajo v manjšem številu in so podobne tistim v delovnem zvezku za 1. letnik, zato ne bomo podajali primerov.
Dijak mora prav tako pri nalogah alternativne izbire (2 primera naloge) popraviti napačne trditve ter popravljene zapisati na črto. Pri izbirnem tipu pa mora dijak zgolj obkrožiti pravilen pojem oz. definicijo le-tega. Primer naloge dopolnjevanja je enak tistemu iz delovnega zvezka za prvi letnik, kjer dijak vpisuje manjkajoče besede v preglednici.
Daljših nalog esejskega tipa je v tem delovnem zvezku več, in sicer trije primeri. Primer smo podali že v teoretičnem delu (glej Primer 2).Pri tem mora dijak zapisati »kratko razmišljanje«
o smehu staroselcev ob Kolumbovem prihodu, torej je od dijakov zahtevan krajši opis. Krajši esejski tip pa pri dijakih zahteva malo bolj natančno utemeljitev ali razlago določene vsebine, odločitve.
Za analizo nalog, namenjenih tretjemu letniku, smo uporabili delovni zvezek Evropa za 3. letnik iz leta 2015 avtorjev Senegačnika, Lipovška ter Paka. Prenovljen delovni zvezek še ni izšel.
V Preglednici 7 so prikazani tipi nalog po številu, ki jih najdemo v omenjenem delovnem zvezku.
Preglednica 7: Tipi nalog v delovnem zvezku Evropa za 3. letnik
Število nalog Odstotek (%)
Naloge s krajšim odgovorom 3 4
Naloge s krajšim odgovorom s sliko 7 8
Naloge dopolnjevanja 5 6
Strukturirane naloge 51 60
Naloge vrisovanja 2 3
Naloge popravljanja 6 7
Naloge izbirnega tipa 1 1
Naloge alternativne izbire 2 3
Naloge povezovanja 6 7
Naloge urejanja 1 1
Skupaj 84 100
Prvo, kar opazimo je, da ni prisotnega esejskega tipa naloge v delovnem zvezku za 3. letnik gimnazije. Močno pa prevladujejo strukturirane naloge, saj imajo kar 60-odstotni delež. Kot lahko vidimo v Preglednici 8, največ strukturiranih nalog za uvodno informacijo uporabi grafični prikaz.
79
Preglednica 8: Uvodne informacije v strukturiranih nalogah v delovnem zvezku za 3. letnik Uvodna informacija
zemljevid grafični prikaz preglednica starostna piramida slika
število 14 29 2 1 5
Pri strukturiranih nalogah, ki vsebujejo grafični prikaz, so prisotni tako stolpčni kot tudi linearni grafikoni. Vsi prikazujejo podatke v nekem linearnem času, npr. spreminjanje števila prebivalcev v pribaltskih državah, ali pa deleže določenih vsebin, npr. deleži surovin v Zahodni Evropi. Pri grafičnih prikazih pa imamo tudi po dva primera, kjer so uporabljeni klimogrami – dijak jih primerja in ugotavlja tipe podnebja ter njegove značilnosti. V spodnjem primeru mora dijak na podlagi grafa, ki prikazuje celotno rast prebivalstva, migracijski saldo in naravni prirast med letoma 1960 in 2012, odgovoriti na vprašanja.
Slika 5: Prikaz celotne rasti prebivalstva, migracijski saldo in naravni prirast 1960–2012
Vir: Senegačnik, Drobnjak, Pak, 2015. str. 5.
Klimogrami pa so vključeni v strukturirane naloge z zemljevidom, in sicer tistim, ki prikazuje letne količine padavin v določenem delu Evrope. Naloge z zemljevidom kot uvodno informacijo lahko prikazujejo različne podatke, od prikazovanja letnih količin padavin (glej Sliko 7), količine ogljikovega dioksida, do BDP na prebivalca ter števila prebivalcev na km2.
80 Slika 6: Zemljevid, ki prikazuje letne količine padavin
Vir: Senegačnik, Drobnjak, Pak, 2015. str. 3.
Preglednice prikazujejo zgolj gole podatke, ki jih mora dijak znati interpretirati in iz njih nekaj ugotoviti. Starostno piramido smo vseeno podali posebej, saj jo želimo izpostaviti kot poseben tip grafikona, pri katerem mora znati dijak pravilno »prebrati« in razumeti njeno obliko, npr.
obliko žare, ki kaže na staranje prebivalstva.
obliko žare, ki kaže na staranje prebivalstva.