Analiza povezanosti postavk plaþilne bilance

V obravnavanem obdobju vidimo, da je delež BDP, ki ga predstavlja turistiþni odliv, nizek in se giblje med 0,49 in 1,97 % (Priloga 8).

Na osnovi narejenih izraþunov vidimo, da ima najveþji delež BDP, ki ga predstavlja turistiþni odliv, Avstrija (med 2,52 in 5,38 %), nekoliko nižjega Nizozemska (med 2,17 in 3,07 %) in Slovenija (med 1,89 in 3,05 %), najnižjega pa Finska (med 1,12 in 2,34 %) in Portugalska (0,49 in 1,97 %). Upoštevajoþ dejstvo, da je Finska država z najvišjim BDP na prebivalca med obravnavanimi državami, ne moremo sprejeti zastavljene hipoteze H1, da se turistiþni odliv razlikuje med analiziranimi državami v odvisnosti od stopnje gospodarske razvitosti (BDP na prebivalca v stalnih cenah). V tem delu naloge je potrebno poudariti, da smo podatke o turistiþnem odlivu þrpali iz plaþilnih bilanc, ki jih objavljajo posamezne centralne banke. Na osnovi odstopanj teh podatkov s tistimi, ki so razpoložljivi v publikacijah Compendium of tourism, sklepamo, da države uporabljajo razliþne naþine zbiranja podatkov, kar tudi vpliva na delež BDP, ki ga predstavlja turistiþni odliv.

5.3.2 Analiza povezanosti postavk plaþilne bilance

H2, ki predpostavlja, da obstaja moþna ali srednje moþna povezava med turistiþnim odlivom in izbranimi postavkami plaþilne bilance, torej saldom tekoþega raþuna, uvozom tekoþega raþuna, saldom raþuna storitev, uvozom raþuna storitev in saldom raþuna potovanj ter BDP, bomo ocenili s Pearsonovim koeficientom korelacije, ki opisuje smer in jakost povezanosti med parom linearno povezanih spremenljivk in se giblje med 1,0 in +1,0 (Caldwell 2010, 281). Izbrali bomo tiste postavke v plaþilni bilanci, za katere na osnovi teoretiþnega znanja o povezanosti mednarodne turistiþne potrošnje in plaþilne bilance predpostavljamo, da se spreminjajo v povezanosti s spreminjanjem turistiþnega odliva (Nemec Rudež in Bojnec 2007; Planina in Mihaliþ 2002). Analizirali bomo stopnjo linearne povezanosti med turistiþnim odlivom in naslednjimi postavkami plaþilne bilance:

• saldo tekoþega raþuna,

Jakost pozitivne oziroma negativne povezanosti med spremenljivkami na osnovi izraþunanih vrednosti Pearsonovih koeficientov korelacije si lahko razlagamo na naþin opisan v Preglednici 3.

61

Preglednica 4: Vrednosti koeficientov korelacije

Vrednosti koeficientov korelacije Jakost (moþ) povezanosti

0,8 do 1,0 zelo moþna pozitivna ali negativna povezanost 0,6 do 0,8 moþna pozitivna ali negativna povezanost 0,4 do 0,6 zmerna pozitivna ali negativna povezanost 0,2 do 0,4 šibka pozitivna ali negativna povezanost 0,0 do 0,2 neznatna pozitivna ali negativna povezanost Vir: Caldwell, 2010 po Salkind 2000, 289.

V skladu z metodologijo dela bomo podatke najprej deflacionirali v stalne cene in jih nato vnesli v program SPSS. Izraþunali bomo korelacijsko matriko med turistiþnim odlivom in izbranimi postavkami v plaþilni bilanci ter BDP posamezne države v obdobju 1982–2010, v primeru Slovenije v obdobju 1995–2010. Na osnovi dobljenih rezultatov bomo ocenili linearno povezanost med pari spremenljivk pri 5 % stopnji tveganja.

Slovenija

Preglednica 5: Korelacijska matrika spremenljivk izbranih postavk tekoþega raþuna plaþilne bilance (Priloga 9) in BDP v stalnih cenah v letu t (Priloga 1) za Slovenijo v

Na osnovi Pearsonovih koeficientov korelacije med turistiþnim odlivom in izbranimi postavkami tekoþega raþuna plaþilne bilance Slovenije in BDP v obdobju t (Preglednica 5,

62

Priloga 14) ugotavljamo, da pri 5 % stopnji tveganja obstaja moþna oziroma zelo moþna linearna povezanost med turistiþnim odlivom in drugimi postavkami plaþilne bilance ter BDP;

izjema je postavka uvoz raþuna storitev, kjer je bilo sicer zaznati zelo nizko linearno povezanost, ki pa je zaradi previsoke stopnje tveganja ne moremo upoštevati. Na podlagi statistiþno znaþilnih povezav vidimo, da niso vsi predznaki v skladu z ekonomsko teorijo. Ker je turistiþni odliv debetna postavka na plaþilni bilanci, smo priþakovali negativno povezanost s saldom tekoþega raþuna, saldom raþuna storitev in saldom raþuna potovanj in pozitivno povezanost z uvozom tekoþega raþuna in uvozom raþuna storitev. Medsebojna odvisnost turistiþnega odliva je pozitivna do vseh naštetih postavke z izjemo salda tekoþega raþuna, kjer je zaznati moþno negativno soodvisnost. Statistiþno znaþilna, moþna in pozitivna povezanost med gibanjem turistiþnega odliva in BDP dokazuje eno izmed osnovnih predpostavk o povezanosti mednarodne turistiþne potrošnje in BDP.

Ob vsem naštetem lahko sprejmemo hipotezo H2, da v primeru Slovenije obstaja v obdobju 1995–2010 moþna ali srednje moþna povezava med turistiþnim odlivom in BDP ter izbranimi postavkami plaþilne bilance, razen za postavko uvoz raþuna storitev, kjer je bilo zaznati zelo nizko linearno povezanost, ki pa je zaradi previsoke stopnje tveganja ne moremo upoštevati.

Avstrija

Preglednica 6: Korelacijska matrika spremenljivk izbranih postavk tekoþega raþuna plaþilne bilance v stalnih cenah (Priloga 10) in BDP v stalnih cenah v letu t (Priloga 1) za Avstrijo v obdobju 1982–2010.

Podatki, s katerimi smo raþunali Pearsonove koeficiente korelacije, se nanašajo na obdobje 1982–2010, razen postavke salda raþuna potovanj, kjer smo razpolagali s podatki za obdobje 1995–2010. Na osnovi Pearsonovih koeficientov korelacije med turistiþnim odlivom in izbranimi postavkami tekoþega raþuna plaþilne bilance Avstrije in BDP v obdobju t (Preglednica 6, Priloga 15) ugotavljamo, da pri 5 % stopnji tveganja obstaja zmerna linearna povezanost med turistiþnim odlivom in uvozom raþuna storitev. Ostalih povezanosti zaradi previsoke stopnje tveganja ne moremo upoštevati. Predznak koeficienta med turistiþnim odlivom in uvozom raþuna storitev je pozitiven, kar je v skladu z našimi priþakovanji.

63

Povezanost med gibanjem turistiþnega odliva in BDP je statistiþno neznaþilna, zato je ne moremo upoštevati in na osnovi Pearsonovega koeficienta korelacije ne moremo potrdi predpostavke o povezanosti mednarodne turistiþne potrošnje in BDP.

Ob vsem naštetem ne moremo sprejeti hipoteze H2, da v primeru Avstrije obstaja v obdobju 1982–2010 moþna ali srednje moþna povezava med turistiþnim odlivom in BDP ter izbranimi postavkami plaþilne bilance.

Finska

Preglednica 7: Korelacijska matrika spremenljivk izbranih postavk tekoþega raþuna plaþilne bilance (Priloga 11) in BDP v stalnih cenah v letu t (Priloga 1) za Finsko v

Na osnovi Pearsonovih koeficientov korelacije med turistiþnim odlivom in izbranimi postavkami tekoþega raþuna plaþilne bilance Finske ter BDP v obdobju t (Preglednica 7, Priloga 16) ugotavljamo, da pri 5 % stopnji tveganja obstaja moþna in zelo moþna linearna povezanost med turistiþnim odlivom in uvozom tekoþega raþuna, uvozom raþuna storitev in saldom raþuna potovanj. Povezanost med turistiþnim odlivom in saldom tekoþega raþuna in saldom raþuna storitev je nizka, vendar je zaradi previsoke stopnje tveganja ne moremo upoštevati. Na podlagi statistiþno znaþilnih povezav vidimo, da niso vsi predznaki v skladu z ekonomsko teorijo. Povezanost med turistiþnim odlivom in posameznimi postavkami je namreþ vsakiþ pozitivna, z izjemo salda raþuna potovanj, kjer je zaznati negativno soodvisnost. Ker je turistiþni odliv debetna postavka na plaþilni bilanci, smo priþakovali negativno povezanost tudi s saldom tekoþega raþuna (þigar koeficienta zaradi previsoke stopnje tveganja ne moremo upoštevati) in s saldom raþuna storitev. Statistiþno znaþilna, moþna in pozitivna povezanost med gibanjem turistiþnega odliva in BDP dokazuje eno izmed osnovnih predpostavk o povezanosti mednarodne turistiþne potrošnje in BDP.

Ob vsem naštetem lahko le deloma sprejmemo hipotezo H2, ki predpostavlja, da v primeru Finske obstaja v obdobju 1982–2010 moþna ali srednje moþna povezanost med turistiþnim odlivom in BDP ter izbranimi postavkami plaþilne bilance. Povezanost med turistiþnim

64

odlivom ter saldom tekoþega raþuna in saldom raþuna storitev se je namreþ izkazala kot nizka, ki pa ju zaradi previsoke stopnje tveganja ne moremo upoštevati.

Nizozemska

Preglednica 8: Korelacijska matrika spremenljivk izbranih postavk tekoþega raþuna plaþilne bilance (Priloga 12) in BDP v stalnih cenah v letu (Priloga 1) za Nizozemsko v obdobju 1982–2010.

Na osnovi Pearsonovih koeficientov korelacije med turistiþnim odlivom in izbranimi postavkami tekoþega raþuna plaþilne bilance Nizozemske ter BDP v obdobju t (Preglednica 8, Priloga 17) ugotavljamo, da pri 5 % stopnji tveganja obstaja moþna in zelo moþna linearna povezanost med turistiþnim odlivom in drugimi postavkami plaþilne bilance ter BDP. Edina izjema je postavka salda raþuna potovanj, kjer je zaznati nizko stopnjo povezanosti, katere pa zaradi previsokega tveganja ne moremo upoštevati. Na podlagi statistiþno znaþilnih povezav vidimo, da niso vsi predznaki v skladu z ekonomsko teorijo. Podobno kot pri Finski je tudi v primeru Nizozemske povezanost turistiþnega odliva s prouþevanimi postavkami vedno pozitivna, z izjemo salda raþuna potovanj, kjer je zaznati negativno povezanost, ki pa je zaradi previsoke stopnje tveganja ne moremo upoštevati. Priþakovali smo, da bo povezanost turistiþnega odliva kot debetne postavke na plaþilni bilanci s saldom tekoþega raþuna in s saldom raþuna storitev negativna. Statistiþno znaþilna, zelo moþna in pozitivna povezanost med gibanjem turistiþnega odliva in BDP dokazuje eno izmed osnovnih predpostavk o povezanosti mednarodne turistiþne potrošnje in BDP.

Ob vsem naštetem lahko sprejmemo hipotezo H2, da v primeru Nizozemske obstaja v obdobju 1982–2010 moþna ali srednje moþna povezava med turistiþnim odlivom in BDP ter izbranimi postavkami plaþilne bilance, razen za postavko saldo raþuna potovanj.

65

Portugalska

Preglednica 9: Korelacijska matrika spremenljivk izbranih postavk tekoþega raþuna plaþilne bilance (Priloga 13) in BDP v stalnih cenah v letu t (Priloga 1) za Portugalsko v obdobju 1982–2010.

TOD t TRS t TRU t RSS t RSU t RPS t BDP t

TOD t 1 -0,806 -0,930 0,657 -0,937 0,721 0,929

TRS t -0,806 1 0,918 -0,672 0,853 -0,547 -0,875

TRU t -0,930 0,918 1 -0,829 0,977 -0,775 -0,908

RSS t 0,657 -0,672 -0,829 1 -0,824 0,892 0,649

RSU t -0,937 0,853 0,977 -0,824 1 -0,789 -0,875

RPS t 0,721 -0,547 -0,775 0,892 -0,789 1 0,695

BDP t 0,929 -0,875 -0,908 0,649 -0,875 0,695 1

Na osnovi Pearsonovih koeficientov korelacije med turistiþnim odlivom in izbranimi postavkami tekoþega raþuna plaþilne bilance Portugalske ter BDP za obdobje t (Preglednica 9, Priloga 18) ugotavljamo, da pri 5 % stopnji tveganja obstaja moþna in zelo moþna linearna povezanost med turistiþnim odlivom in drugimi postavkami plaþilne bilance. Na podlagi statistiþno znaþilnih povezav vidimo, da niso vsi predznaki v skladu z ekonomsko teorijo, ugotavljamo sicer negativno korelacijo med turistiþnim odlivom in saldom tekoþega raþuna, ostali predznaki pa so v nasprotju z našimi priþakovanji. Statistiþno znaþilna, zelo moþna in pozitivna povezanost med gibanjem turistiþnega odliva in BDP ponovno dokazuje eno izmed osnovnih predpostavk o povezanosti mednarodne turistiþne potrošnje in BDP.

Ob vsem naštetem lahko sprejmemo hipotezo H2, da v primeru Portugalske obstaja v obdobju 1982–2010 moþna ali srednje moþna povezava med turistiþnim odlivom in BDP ter izbranimi postavkami plaþilne bilance.

66