Preglednica 4: Vrednosti koeficientov korelacije
Vrednosti koeficientov korelacije Jakost (moþ) povezanosti
0,8 do 1,0 zelo moþna pozitivna ali negativna povezanost 0,6 do 0,8 moþna pozitivna ali negativna povezanost 0,4 do 0,6 zmerna pozitivna ali negativna povezanost 0,2 do 0,4 šibka pozitivna ali negativna povezanost 0,0 do 0,2 neznatna pozitivna ali negativna povezanost Vir: Caldwell, 2010 po Salkind 2000, 289.
V skladu z metodologijo dela bomo podatke najprej deflacionirali v stalne cene in jih nato vnesli v program SPSS. Izraþunali bomo korelacijsko matriko med turistiþnim odlivom in izbranimi postavkami v plaþilni bilanci ter BDP posamezne države v obdobju 1982–2010, v primeru Slovenije v obdobju 1995–2010. Na osnovi dobljenih rezultatov bomo ocenili linearno povezanost med pari spremenljivk pri 5 % stopnji tveganja.
Slovenija
Preglednica 5: Korelacijska matrika spremenljivk izbranih postavk tekoþega raþuna plaþilne bilance (Priloga 9) in BDP v stalnih cenah v letu t (Priloga 1) za Slovenijo v
Na osnovi Pearsonovih koeficientov korelacije med turistiþnim odlivom in izbranimi postavkami tekoþega raþuna plaþilne bilance Slovenije in BDP v obdobju t (Preglednica 5,
62
Priloga 14) ugotavljamo, da pri 5 % stopnji tveganja obstaja moþna oziroma zelo moþna linearna povezanost med turistiþnim odlivom in drugimi postavkami plaþilne bilance ter BDP;
izjema je postavka uvoz raþuna storitev, kjer je bilo sicer zaznati zelo nizko linearno povezanost, ki pa je zaradi previsoke stopnje tveganja ne moremo upoštevati. Na podlagi statistiþno znaþilnih povezav vidimo, da niso vsi predznaki v skladu z ekonomsko teorijo. Ker je turistiþni odliv debetna postavka na plaþilni bilanci, smo priþakovali negativno povezanost s saldom tekoþega raþuna, saldom raþuna storitev in saldom raþuna potovanj in pozitivno povezanost z uvozom tekoþega raþuna in uvozom raþuna storitev. Medsebojna odvisnost turistiþnega odliva je pozitivna do vseh naštetih postavke z izjemo salda tekoþega raþuna, kjer je zaznati moþno negativno soodvisnost. Statistiþno znaþilna, moþna in pozitivna povezanost med gibanjem turistiþnega odliva in BDP dokazuje eno izmed osnovnih predpostavk o povezanosti mednarodne turistiþne potrošnje in BDP.
Ob vsem naštetem lahko sprejmemo hipotezo H2, da v primeru Slovenije obstaja v obdobju 1995–2010 moþna ali srednje moþna povezava med turistiþnim odlivom in BDP ter izbranimi postavkami plaþilne bilance, razen za postavko uvoz raþuna storitev, kjer je bilo zaznati zelo nizko linearno povezanost, ki pa je zaradi previsoke stopnje tveganja ne moremo upoštevati.
Avstrija
Preglednica 6: Korelacijska matrika spremenljivk izbranih postavk tekoþega raþuna plaþilne bilance v stalnih cenah (Priloga 10) in BDP v stalnih cenah v letu t (Priloga 1) za Avstrijo v obdobju 1982–2010.
Podatki, s katerimi smo raþunali Pearsonove koeficiente korelacije, se nanašajo na obdobje 1982–2010, razen postavke salda raþuna potovanj, kjer smo razpolagali s podatki za obdobje 1995–2010. Na osnovi Pearsonovih koeficientov korelacije med turistiþnim odlivom in izbranimi postavkami tekoþega raþuna plaþilne bilance Avstrije in BDP v obdobju t (Preglednica 6, Priloga 15) ugotavljamo, da pri 5 % stopnji tveganja obstaja zmerna linearna povezanost med turistiþnim odlivom in uvozom raþuna storitev. Ostalih povezanosti zaradi previsoke stopnje tveganja ne moremo upoštevati. Predznak koeficienta med turistiþnim odlivom in uvozom raþuna storitev je pozitiven, kar je v skladu z našimi priþakovanji.
63
Povezanost med gibanjem turistiþnega odliva in BDP je statistiþno neznaþilna, zato je ne moremo upoštevati in na osnovi Pearsonovega koeficienta korelacije ne moremo potrdi predpostavke o povezanosti mednarodne turistiþne potrošnje in BDP.
Ob vsem naštetem ne moremo sprejeti hipoteze H2, da v primeru Avstrije obstaja v obdobju 1982–2010 moþna ali srednje moþna povezava med turistiþnim odlivom in BDP ter izbranimi postavkami plaþilne bilance.
Finska
Preglednica 7: Korelacijska matrika spremenljivk izbranih postavk tekoþega raþuna plaþilne bilance (Priloga 11) in BDP v stalnih cenah v letu t (Priloga 1) za Finsko v
Na osnovi Pearsonovih koeficientov korelacije med turistiþnim odlivom in izbranimi postavkami tekoþega raþuna plaþilne bilance Finske ter BDP v obdobju t (Preglednica 7, Priloga 16) ugotavljamo, da pri 5 % stopnji tveganja obstaja moþna in zelo moþna linearna povezanost med turistiþnim odlivom in uvozom tekoþega raþuna, uvozom raþuna storitev in saldom raþuna potovanj. Povezanost med turistiþnim odlivom in saldom tekoþega raþuna in saldom raþuna storitev je nizka, vendar je zaradi previsoke stopnje tveganja ne moremo upoštevati. Na podlagi statistiþno znaþilnih povezav vidimo, da niso vsi predznaki v skladu z ekonomsko teorijo. Povezanost med turistiþnim odlivom in posameznimi postavkami je namreþ vsakiþ pozitivna, z izjemo salda raþuna potovanj, kjer je zaznati negativno soodvisnost. Ker je turistiþni odliv debetna postavka na plaþilni bilanci, smo priþakovali negativno povezanost tudi s saldom tekoþega raþuna (þigar koeficienta zaradi previsoke stopnje tveganja ne moremo upoštevati) in s saldom raþuna storitev. Statistiþno znaþilna, moþna in pozitivna povezanost med gibanjem turistiþnega odliva in BDP dokazuje eno izmed osnovnih predpostavk o povezanosti mednarodne turistiþne potrošnje in BDP.
Ob vsem naštetem lahko le deloma sprejmemo hipotezo H2, ki predpostavlja, da v primeru Finske obstaja v obdobju 1982–2010 moþna ali srednje moþna povezanost med turistiþnim odlivom in BDP ter izbranimi postavkami plaþilne bilance. Povezanost med turistiþnim
64
odlivom ter saldom tekoþega raþuna in saldom raþuna storitev se je namreþ izkazala kot nizka, ki pa ju zaradi previsoke stopnje tveganja ne moremo upoštevati.
Nizozemska
Preglednica 8: Korelacijska matrika spremenljivk izbranih postavk tekoþega raþuna plaþilne bilance (Priloga 12) in BDP v stalnih cenah v letu (Priloga 1) za Nizozemsko v obdobju 1982–2010.
Na osnovi Pearsonovih koeficientov korelacije med turistiþnim odlivom in izbranimi postavkami tekoþega raþuna plaþilne bilance Nizozemske ter BDP v obdobju t (Preglednica 8, Priloga 17) ugotavljamo, da pri 5 % stopnji tveganja obstaja moþna in zelo moþna linearna povezanost med turistiþnim odlivom in drugimi postavkami plaþilne bilance ter BDP. Edina izjema je postavka salda raþuna potovanj, kjer je zaznati nizko stopnjo povezanosti, katere pa zaradi previsokega tveganja ne moremo upoštevati. Na podlagi statistiþno znaþilnih povezav vidimo, da niso vsi predznaki v skladu z ekonomsko teorijo. Podobno kot pri Finski je tudi v primeru Nizozemske povezanost turistiþnega odliva s prouþevanimi postavkami vedno pozitivna, z izjemo salda raþuna potovanj, kjer je zaznati negativno povezanost, ki pa je zaradi previsoke stopnje tveganja ne moremo upoštevati. Priþakovali smo, da bo povezanost turistiþnega odliva kot debetne postavke na plaþilni bilanci s saldom tekoþega raþuna in s saldom raþuna storitev negativna. Statistiþno znaþilna, zelo moþna in pozitivna povezanost med gibanjem turistiþnega odliva in BDP dokazuje eno izmed osnovnih predpostavk o povezanosti mednarodne turistiþne potrošnje in BDP.
Ob vsem naštetem lahko sprejmemo hipotezo H2, da v primeru Nizozemske obstaja v obdobju 1982–2010 moþna ali srednje moþna povezava med turistiþnim odlivom in BDP ter izbranimi postavkami plaþilne bilance, razen za postavko saldo raþuna potovanj.
65
Portugalska
Preglednica 9: Korelacijska matrika spremenljivk izbranih postavk tekoþega raþuna plaþilne bilance (Priloga 13) in BDP v stalnih cenah v letu t (Priloga 1) za Portugalsko v obdobju 1982–2010.
TOD t TRS t TRU t RSS t RSU t RPS t BDP t
TOD t 1 -0,806 -0,930 0,657 -0,937 0,721 0,929
TRS t -0,806 1 0,918 -0,672 0,853 -0,547 -0,875
TRU t -0,930 0,918 1 -0,829 0,977 -0,775 -0,908
RSS t 0,657 -0,672 -0,829 1 -0,824 0,892 0,649
RSU t -0,937 0,853 0,977 -0,824 1 -0,789 -0,875
RPS t 0,721 -0,547 -0,775 0,892 -0,789 1 0,695
BDP t 0,929 -0,875 -0,908 0,649 -0,875 0,695 1
Na osnovi Pearsonovih koeficientov korelacije med turistiþnim odlivom in izbranimi postavkami tekoþega raþuna plaþilne bilance Portugalske ter BDP za obdobje t (Preglednica 9, Priloga 18) ugotavljamo, da pri 5 % stopnji tveganja obstaja moþna in zelo moþna linearna povezanost med turistiþnim odlivom in drugimi postavkami plaþilne bilance. Na podlagi statistiþno znaþilnih povezav vidimo, da niso vsi predznaki v skladu z ekonomsko teorijo, ugotavljamo sicer negativno korelacijo med turistiþnim odlivom in saldom tekoþega raþuna, ostali predznaki pa so v nasprotju z našimi priþakovanji. Statistiþno znaþilna, zelo moþna in pozitivna povezanost med gibanjem turistiþnega odliva in BDP ponovno dokazuje eno izmed osnovnih predpostavk o povezanosti mednarodne turistiþne potrošnje in BDP.
Ob vsem naštetem lahko sprejmemo hipotezo H2, da v primeru Portugalske obstaja v obdobju 1982–2010 moþna ali srednje moþna povezava med turistiþnim odlivom in BDP ter izbranimi postavkami plaþilne bilance.
66
5.3.3 Analiza dohodkovne elastiþnosti turistiþne potrošnje
H3 predpostavlja, da je turistiþna potrošnja državljanov izbranih držav v tujini dohodkovno elastiþna. Za ugotavljanje dohodkovne elastiþnosti turistiþne potrošnje je treba najprej oceniti funkcijo turistiþne potrošnje, ki jo je mogoþe ovrednotiti na razliþne naþine. V literaturi se najpogosteje pojavlja v obliki multiple regresije, pri þemer so bile kot neodvisne spremenljivke najveþkrat uporabljene denarne spremenljivke, in sicer relativne cene produktov, strošek transporta, menjalni teþaj in dohodek. Empiriþne študije potrjujejo, da je za ocenjevanje turistiþne potrošnje najbolj priljubljen linearni model, iz katerega dokaj enostavno ocenimo koeficiente in izraþunamo dohodkovno elastiþnost (Garin Muñoz in Perez Amaral 2000;Huertas Garcia, Martínez Sanchez in Martins Rodríguez 2006; Song in Li 2008; Summary 1987).
Regresijska analiza
Najprej bomo oblikovali štiri linearizirane regresijske modele, nato pa na osnovi izbranih meril izbrali najbolj primerno regresijsko funkcijo. Najbolj primerna bo tista regresijska funkcija, ki bo imela, poleg neobstoja heteroskedastiþnosti in avtokorelacije, ustrezne predznake parametrov, višji primerljivi determinacijski koeficient, statistiþno znaþilen regresijski koeficient in ustrezne vrednosti F-statistike.
V našem regresijskem modelu odvisno spremenljivko Y predstavlja turistiþni odliv v stalnih cenah v obdobju t, neodvisno spremenljivko X pa BDP v stalnih cenah v obdobju t. V poglavju o þasovnem zamiku smo omenili, da se turistiþni odliv þesto odziva na spremembe bruto domaþega proizvoda s þasovnim zamikom enega leta, vendar slednje predpostavke ne bomo upoštevali, ker je ne moremo potrditi. Funkcijske oblike zapišemo v naslednji obliki:
Preglednica 10: Oblike regresijskih modelov za turistiþni odliv in BDP v obdobju t Regresijski model Funkcija Linearizirani model Elastiþnost Linearni
67
Slovenija
Kovarianco med turistiþnim odlivom in BDP že poznamo iz predhodnega dela naloge, vendar bomo v tej toþki njuno korelacijo preverili tudi z grafom.
Slika 3: Gibanje BDP in TOD v stalnih cenah (2000 = 100) v obdobju 1995–2010 za Slovenijo.
Vir: Svetovna banka in Banka Slovenije 2012.
Iz zgornjega grafa vidimo, da imata spremenljivki podobno gibanje in da je gibanje BDP precej bolj enakomerno, kot je gibanje turistiþnega odliva. V spodnji preglednici se nahajajo ocene parametrov za štiri funkcijske oblike mednarodne turistiþne potrošnje, ki smo jih izraþunali z metodo najmanjših kvadratov in programom SPSS.
Preglednica 11: Statistika regresijske analize in Durbin-Watson d-statistika za štiri funkcijske oblike za primer Slovenije
Oblika funkcije
Regresijski koeficient
t-preizkus R2 F-statistika Durbin-Watson d test
Linearna 0,849 -1,261 0,701 36,248 0,589
Log-lin 0,831 5,595 0,669 31,303 0,588
Lin-log 0,819 6,531 0,647 28,494 0,539
Log-log 0,801 -2,213 0,616 25,092 0,537
68
Izbira primerne regresijske funkcije
V preglednici 11 so prikazane ocene parametrov, ki jih dobimo s pomoþjo izraþunane funkcije odvisnosti turistiþnega odliva in BDP za Slovenijo v obdobju 1995 in 2010. Na podlagi rezultatov regresijske analize ugotavljamo, da so predznaki regresijskih koeficientov za vse štiri oblike pozitivni, kar je v skladu z ekonomsko teorijo in z našimi priþakovanji. Rezultati t-statistike kažejo, da so regresijski koeficienti pri vseh štirih funkcijskih oblikah statistiþno znaþilni, oziroma da znotraj prouþevanega obdobja vse regresijske funkcije zadovoljivo pojasnjujejo variabilnost gibanja turistiþnega odliva. Vrednost determinacijskega koeficienta je v vseh štirih funkcijskih oblikah pozitivna in visoka, kar kaže na visok delež variabilnosti, ki ga pojasnjuje linearna odvisnost gibanja turistiþnega odliva od BDP. Rezultati F-statistike nam služijo za preverjanje regresijskega modela v celoti in dokazujejo, da je regresijski koeficient razliþen od niþ. Na podlagi rezultatov Durbin-Watsonovega d-testa ne moremo zavrniti obstoja avtokorelacije pri nobeni izmed štirih funkcijskih oblik, saj bi se morala vrednost gibati med 1,5 in 2,5 za zavrnitev tega pojava. Pojav avtokorelacije smo priþakovali, saj analiza temelji na þasovni vrsti.
Raziskavo nadaljujemo z izrisom korelograma turistiþnega odliva in BDP Slovenije, ki se nahaja v Prilogi 19. Na osnovi korelogramov vidimo, da imata grafa avtokorelacijske funkcije obeh spremenljivk eksponentno funkcijo in da gre torej za avtoregresijski proces. Iz parcialnih korelogramov pa razberemo, da gre pri obeh spremenljivkah za avtokorelacijo prvega reda.
Program Greti nam, ob upoštevanju avtokorelacije prvega reda in s pomoþjo metode Cochrane-Orcutt ter pri dovolj nizki stopnji tveganja, izraþuna regresijski model za obdobje 1995–2010. V spodnji preglednici se nahajajo vrednosti statistiþnih meril regresijskega modela, þigar avtokorelacijo ostankov preverjamo z avtokorelogramom, ki ga dodajamo v prilogi 20:
Preglednica 12: Statistika regresijske analize za Slovenijo ob upoštevanju avtokorelacije prvega reda in s pomoþjo metode Cochrane-Orcutt
Oblika funkcije
Regresijski koeficient
t-preizkus R2 F-statistika Stopnja tveganja
Log-log 1,684 3,805 0,860 14,481 0,002
Regresijski koeficient logaritemsko-logaritemske funkcijske oblike je obenem tudi koeficient dohodkovne elastiþnosti mednarodne turistiþne potrošnje Slovenije v obdobju 1996–2010 (zaradi upoštevanja avtokorelacije prvega reda, smo izgubili eno obravnavano obdobje).
Vrednost koeficienta znaša 1,684, kar pomeni, da se mednarodna turistiþna potrošnja v Sloveniji poveþa za 1,684 %, þe se BDP poveþa za 1 %. Zgoraj zastavljen regresijski model, sicer zadostuje izbranim predpostavkam, vendar bi lahko slednjega z dodajanjem drugih pojasnjevalnih spremenljivk še nekoliko izboljšali. V poglavju o dejavnikih mednarodne
69
turistiþne potrošnje smo omenili, da na mednarodno turistiþno potrošnjo poleg dohodka moþno vplivajo tudi strošek transporta, relativna cena turistiþnega produkta in menjalni teþaj za valuto emitivne države in valuto države destinacije. Težko je oceniti strošek transporta, cene turistiþnega produkta, ali menjalnega teþaja, saj so te spremenljivke odvisne od posamezne destinacije in jih je težko posploševati. Najveþja pomanjkljivost zastavljenega modela pa je relativno kratko obravnavano obdobje, zaradi þesar je potrebno ugotovitve jemati z doloþenimi zadržki.
Na podlagi regresijske analize sprejmemo hipotezo 3, ki predpostavlja, da je turistiþna potrošnja državljanov Slovenije v tujini dohodkovno elastiþna. Vrednost regresijskega koeficienta pri izbrani potenþni funkcijski obliki znaša 1,684, kar pomeni, da se turistiþna potrošnja Slovencev v tujini spremeni moþneje, kot se spremeni BDP. Izraþunani regresijski koeficient 1,684 je hkrati tudi naklon logaritemsko-logaritemske funkcije oz. pod katerim kotom tangenta na krivuljo seka izhodišþe koordinatnega sistema, v katerem je na ordinatni osi turistiþni odliv, na abscisni pa BDP. Ker je regresijski koeficient Slovenije veþji od ena, lahko ugotavljamo, da je kot omenjene tangente veþji od 45Σ, in da obstaja v Sloveniji pozitiven in moþan vpliv BDP na turistiþne odlive, na osnovi þesar za primer Slovenije sprejmemo hipotezo 5.
70
Avstrija
V spodnji sliki se nahaja graf, ki prikazuje gibanje turistiþnega odliva in BDP Avstrije v obdobju 1982 in 2010.
Slika 4: Gibanje BDP in TOD v stalnih cenah (2000 = 100) v obdobju 1982–2010 za Avstrijo.
Vir: Svetovna banka in CB Avstrije 2012.
Iz zgornjega grafa vidimo, da imata spremenljivki v obravnavanem obdobju 1982–2010 precej drugaþno gibanje. Vidimo, da ima gibanje BDP eksponentno in enakomerno obliko, medtem ko je gibanje turistiþnega odliva precej skakajoþe in neenakomerno. V spodnji preglednici se nahajajo ocene parametrov za štiri funkcijske oblike mednarodne turistiþne potrošnje, ki smo jih izraþunali z metodo najmanjših kvadratov in programom SPSS.
Preglednica 13: Statistika regresijske analize in Durbin-Watson d-statistika za štiri funkcijske oblike za primer Avstrije.
Oblika funkcije
Regresijski koeficient
t-preizkus R2 F-statistika Durbin-Watson d-test
Linearna 0,186 0,966 -0,002 0,934 0,443
Log-lin 0,257 1,355 0,030 1,836 0,395
Lin-log 0,216 1,129 0,010 1,275 0,448
Log-log 0,288 1,535 0,048 2,356 0,402
71
Izbira primerne regresijske funkcije
V preglednici 14 so prikazane ocene parametrov, ki jih dobimo s pomoþjo izraþunane funkcije odvisnosti turistiþnega odliva in BDP za Avstrijo v obdobju 1982 in 2010. Na podlagi rezultatov Durbin-Watsonovega d-testa ugotavljamo, da ne moremo zavrniti obstoja avtokorelacije pri nobeni izmed štirih funkcijskih oblik, saj bi se morala vrednost gibati med 1,5 in 2,5. Tudi tokrat bomo avtokorelacijo skušali odpraviti z dodajanjem predhodne vrednosti odvisne spremenljivke.
Raziskavo tudi tokrat nadaljujemo z izrisom korelograma turistiþnega odliva in BDP, ki se nahaja v Prilogi 21. Na osnovi korelogramov vidimo, da imata grafa avtokorelacijske funkcije obeh spremenljivk eksponentno funkcijo in da gre za avtoregresijski proces. Iz parcialnih korelogramov razberemo, da gre tudi tokrat za avtokorelacijo prvega reda pri obeh spremenljivkah. V nadaljevanju zapišemo model, ki nam ga program izraþuna ob upoštevanju avtokorelacije prvega reda in metode Cochrane-Orcutt:
Preglednica 14: Statistika regresijske analize za Avstrijo ob upoštevanju avtokorelacije prvega reda in s pomoþjo metode Cochrane-Orcutt
Oblika funkcije
Regresijski koeficient
t-preizkus R2 F-statistika Stopnja tveganja
Log-log 0,288 1,535 0,048 2,356 0,402
Pri regresijskem modelu, ki ga ob upoštevanju avtokorelacije prvega reda in s pomoþjo metode Cochrane-Orcutt izraþuna program Greti, je stopnja tveganja previsoka, da bi jo lahko upoštevali. Pri modelu, ki ga program izraþuna, se sicer ne pojavlja veþ avtokorelcija ostankov (Priloga 22), vendar dotiþni model nima ustrezne napovedne vrednosti, saj je stopnja tveganja previsoka. Na osnovi podatkov, ki jih imamo na razpolago, ugotavljamo, da BDP v obravnavanem obdobju 1982–2010 bistveno ne vpliva na turistiþni odliv. Tudi iz grafa (Slika 4), ki smo ga izrisali, vidimo, da sta gibanji turistiþnega odliva in BDP precej razliþni. Model bi lahko izboljšali, þe bi razpolagali z daljšim obdobjem, oziroma z dodajanjem drugih pojasnjevalnih spremenljivk. Glede na izrazito nihanje gibanja turistiþnega odliva (predvsem v letu 1994) sklepamo, da je morda prišlo do spremembe v metodologiji zajemanja podatkov.
S tem vprašanjem smo se obrnili na statistiþni urad Centralne banke Avstrije, vendar nismo prejeli odgovora.
72
Finska
Slika 5: Gibanje BDP in TOD v stalnih cenah (2000 = 100) v obdobju 1982–2010 za Finsko.
Vir: Svetovna banka in CB Finske 2012.
Iz zgornjega grafa vidimo, da imata spremenljivki podobno gibanje in da je gibanje BDP precej bolj enakomerno, kot je gibanje turistiþnega odliva. V spodnji preglednici se nahajajo ocene parametrov za štiri funkcijske oblike mednarodne turistiþne potrošnje, ki smo jih izraþunali z metodo najmanjših kvadratov in programom SPSS.
Preglednica 15: Statistika regresijske analize in Durbin-Watson d-statistika za štiri funkcijske oblike za primer Finske.
Oblika funkcije
Regresijski koeficient
t-preizkus R2 F-statistika Durbin-Watson d-test
Linearna 0,745 5,798 0,538 33,612 0,232
Log-lin 0,720 5,397 0,501 29,130 0,212
Lin-log 0,744 5,787 0,537 33,494 0,227
Log-log 0,734 5,610 0,521 31,473 0,212
73
Izbira primerne regresijske funkcije
V preglednici 13 so prikazane ocene parametrov, ki jih dobimo s pomoþjo izraþunane funkcije odvisnosti turistiþnega odliva in BDP za Finsko v obdobju 1982 in 2010. Na podlagi rezultatov regresijske analize ugotavljamo, da so rezultati podobni kot v prejšnjih raziskavah, da so torej predznaki regresijskih koeficientov za vse štiri oblike pozitivni, rezultati t-statistike ustrezni, vrednost determinacijskega koeficienta je v vseh štirih funkcijskih oblikah pozitivna in visoka, rezultati F-statistike pa kažejo na to, da je regresijski model v celoti ustrezen. V skladu s priþakovanji nam rezultati Durbin-Watsonovega d-testa kažejo na obstoj avtokorelacije pri vseh štirih funkcijskih oblikah.
Raziskavo nadaljujemo z izrisom korelograma turistiþnega odliva in BDP Finske, ki se nahaja v Prilogi 23. Na osnovi korelogramov vidimo, da imata grafa avtokorelacijske funkcije obeh spremenljivk eksponentno funkcijo in da gre torej za avtoregresijski proces. Iz parcialnih korelogramov tokrat razberemo nekoliko drugaþne ugotovitve; pri BDP gre tudi tokrat za avtoregresijo prvega reda, pri turistiþnem odlivu pa ni povsem jasno, ali gre za avtoregresijo prvega ali drugega reda in bomo zato preverili obe možnosti. V spodnji preglednici se nahajajo vrednosti regresijskega modela, ki jih ob upoštevanju avtokorelacije prvega reda in s pomoþjo metode Cochrane-Orcutt izraþuna program Greti za obdobje 1982–2010.
Preglednica 16: Statistika regresijske analize za Finsko ob upoštevanju avtokorelacije prvega reda za turistiþni odliv in BDP in s pomoþjo metode Cochrane-Orcutt
Oblika funkcije
Regresijski koeficient
t-preizkus R2 F-statistika Stopnja tveganja
Log-log 0,559 1,500 0,897 2,249 0,146
Vidimo, da izraþunani model nima napovedne vrednosti, saj je stopnja tveganja previsoka. V prilogi se nahajajo rezultati regresijskega modela, pri katerem smo upoštevali avtoregresijo prvega reda za BDP avtoregresijo drugega reda za turistiþni odliv.
Preglednica 17: Statistika regresijske analize za Finsko ob upoštevanju avtokorelacije
Preglednica 17: Statistika regresijske analize za Finsko ob upoštevanju avtokorelacije