DržavaVirValuta Opombe Bruto domaþi proizvod v tekoþih cenah (BDP v tekoþih cenah)
SlovenijaSvetovna banka, OECDAmeriški dolarPodatki so objavljeni na spletnih straneh Svetovne banke in se popolnoma ujemajo s tistimi, objavljenimi na spletnih straneh OECD. Podatki so v milijonih dolarjev.
Avstrija Finska Nizozemska Portugalska Bruto domaþi proizvod v stalnih cenah (BDP v stalnih cenah; 2000 = 100)
SlovenijaSvetovna bankaAmeriški dolarPodatki so v milijonih dolarjev in fiksirani na leto 2000. Avstrija Finska Nizozemska Portugalska Indeks cen življenjskih potrebšþin
SlovenijaSvetovna banka, OECDPodatki so objavljeni na spletnih straneh Svetovne banke in se popolnoma ujemajo s tistimi, objavljenimi na spletnih straneh OECD. Avstrija Finska Nizozemska Portugalska
5
Ime spremenljivke (krajšava)
DržavaVirValuta OmejitveOpombe Turistiþni odliv (TOD)
SlovenijaPlaþilna bilanca Centralne banke Slovenije
Ameriški dolarPodatke smo primerjali s podatki objavljenimi v publikacijah Compendium of tourism, ki so razpoložljive v slovenskih knjižnicah od leta 1991 dalje, starejše publikacije pa smo dobili po elektronski pošti od Svetovne turistiþne organizacije v Madridu.
Avstrija Plaþilna bilanca Centralne banke Avstrije
Ameriški dolarNa spletnih straneh avstrijske centralne banke so plaþilne bilance objavljene zgolj od leta 1995. Po elektronski pošti smo prejeli agregatne podatke za turistiþni odliv za obdobje 1982–1994. FinskaPlaþilna bilanca Centralne banke Finske
Ameriški dolar NizozemskaPlaþilna bilanca Centralne banke Nizozemske
Ameriški dolar PortugalskaPlaþilna bilanca Centralne banke Portugalske Ameriški dolarPodatke smo prejeli po elektronski pošti za obdobje 1982-1994.
5
53 Ime spremenljivke (krajšava)
DržavaVirValuta Omejitve Saldo tekoþega raþuna TRS
SlovenijaPlaþilna bilanca Centralne banke Slovenije
Ameriški dolar Avstrija Plaþilna bilanca Centralne banke Avstrije
Ameriški dolarNa spletnih straneh avstrijske centralne banke so plaþilne bilance objavljene zgolj od leta 1995. Po elektronski pošti smo prejeli agregatne podatke za saldo tekoþega raþuna za obdobje 1982–1994. FinskaPlaþilna bilanca Centralne banke Finske
Ameriški dolar NizozemskaPlaþilna bilanca Centralne banke Nizozemske
Ameriški dolar PortugalskaPlaþilna bilanca Centralne banke Portugalske
Ameriški dolar
54 Ime spremenljivke (krajšava)
DržavaVirValuta Omejitve Uvoz tekoþega raþuna TRU
SlovenijaPlaþilna bilanca Centralne banke Slovenije
Ameriški dolar Avstrija Plaþilna bilanca Centralne banke Avstrije
Ameriški dolarNa spletnih straneh avstrijske centralne banke so plaþilne bilance objavljene zgolj od leta 1995. Po elektronski pošti smo prejeli agregatne podatke za uvoz tekoþega raþuna za obdobje 1982–1994. FinskaPlaþilna bilanca Centralne banke Finske
Ameriški dolar NizozemskaPlaþilna bilanca Centralne banke Nizozemske
Ameriški dolar PortugalskaPlaþilna bilanca Centralne banke Portugalske
Ameriški dolar
55 Ime spremenljivke (krajšava)
DržavaVirValuta Omejitve Saldo raþuna storitev RSS
SlovenijaPlaþilna bilanca Centralne banke Slovenije
Ameriški dolar Avstrija Plaþilna bilanca Centralne banke Avstrije
Ameriški dolarNa spletnih straneh avstrijske centralne banke so plaþilne bilance objavljene zgolj od leta 1995. Po elektronski pošti smo prejeli agregatne podatke za salda raþuna storitev za obdobje 1982–1994. FinskaPlaþilna bilanca Centralne banke Finske
Ameriški dolar NizozemskaPlaþilna bilanca Centralne banke Nizozemske
Ameriški dolar PortugalskaPlaþilna bilanca Centralne banke Portugalske
Ameriški dolar
56 Ime spremenljivke (krajšava)
DržavaVirValuta Omejitve Uvoz raþuna storitev RSU
SlovenijaPlaþilna bilanca Centralne banke Slovenije
Ameriški dolar Avstrija Plaþilna bilanca Centralne banke Avstrije
Ameriški dolarNa spletnih straneh avstrijske centralne banke so plaþilne bilance objavljene zgolj od leta 1995. Po elektronski pošti smo prejeli agregatne podatke za uvoz raþuna storitev za obdobje 1982–1994. FinskaPlaþilna bilanca Centralne banke Finske
Ameriški dolar NizozemskaPlaþilna bilanca Centralne banke Nizozemske
Ameriški dolar PortugalskaPlaþilna bilanca Centralne banke Portugalske
Ameriški dolar
57 Ime spremenljivke (krajšava)
DržavaVirValuta Omejitve Saldo raþuna potovanj RPS
SlovenijaPlaþilna bilanca Centralne banke Slovenije
Ameriški dolar Avstrija Plaþilna bilanca Centralne banke Avstrije
Ameriški dolarNa spletnih straneh avstrijske centralne banke so plaþilne bilance objavljene zgolj od leta 1995. Obrnili smo se na statistiþni oddelek centralne banke Avstrije, vendar za obdobje 1982–1994 ne razpolagajo s podatki o saldu raþuna potovanj kot tudi ne s podatki o izvozu potovanj. FinskaPlaþilna bilanca Centralne banke Finske
Ameriški dolar NizozemskaPlaþilna bilanca Centralne banke Nizozemske
Ameriški dolar PortugalskaPlaþilna bilanca Centralne banke Portugalske Ameriški dolar Vir: Banka Slovenije 2012; Central Bank of Austria 2012; Central Bank of Finland 2012; Central Bank of Netherland 2012; Central Bank of Portugal 2012; MDS 2012; OECD 2012; WTO 1986; WTO 1991; WTO 1995; WTO 2000; WTO 2004; WTO 2009; WTO 2012a.
58 5.3 Ugotovitve raziskave
V tem poglavju bomo, upoštevaje zastavljene predpostavke, podatke o BDP in postavke iz plaþilne bilance vkljuþili v ekonometriþne modele in na osnovi dobljenih rezultatov potrdili ali zavrnili zastavljene hipoteze.
5.3.1 Delež turistiþnega odliva v BDP v izbranih državah
V nadaljevanju bomo preuþevali H1, ki predpostavlja, da predstavljajo turistiþni odlivi pomemben delež v BDP in se razlikujejo med analiziranimi državami v odvisnosti od ravni gospodarske razvitosti. Delež turistiþnega odliva v BDP posamezne države je eden od kazalcev devizne funkcije turizma (Planina in Mihaliþ 2002, 228). Izraþunamo ga tako, da za vsako državo vzamemo podatke turistiþnih odlivov in BDP in izraþunamo medsebojno razmerje.
Razmerje turistiþnih odlivov in BDP = turistiþni odliv t / prevrednoten BDP t
Slovenija
Podatke o turistiþnem odlivu smo þrpali s tekoþega raþuna plaþilne bilance Slovenije, dostopne na spletnih straneh Banke Slovenije. Te podatke smo primerjali s tistimi, ki so razpoložljivi v publikacijah Compendium of tourism in ugotovili, da so slednji v obdobju med leti 1998 in 2002 ter v letu 2004 enaki pri obeh virih. Za ostala obdobja pa velja, da so podatki iz publikacij Compendium of tourism višji za približno 10 % od tistih v plaþilni bilanci (Priloga 3). Kot smo omenili v prejšnjem poglavju, se odstopanja pojavijo zaradi razliþne uporabljene metodologije zbiranja podatkov (WTO 2012b, 4).
Na osnovi preglednice v Prilogi 4 vidimo, da predstavlja turistiþni odliv v obravnavanem obdobju relativno majhen delež BDP in z nizkim nihanjem, giblje se namreþ med 1,89 in 3,05_%.
Avstrija
Na spletnih straneh avstrijske centralne banke so dostopni podatki samo od leta 1995 dalje, zato smo se obrnili na Statistiþni oddelek avstrijske centralne banke, ki nam je preko elektronske pošte posredoval podatke za obdobje 1982–1994. Podatke za obdobje 1995–2010 smo þrpali iz tekoþega raþuna plaþilne bilance Avstrije, ki je objavljena na spletnih straneh avstrijske centralne banke. Te podatke smo primerjali s tistimi, ki so razpoložljivi v
59
publikacijah Compendium of tourism, in ugotovili, da se moþno razlikujejo. Za celotno obdobje velja, da so podatki za turistiþni odliv v publikacijah Compendium of tourism precej višji od tistih, ki so objavljeni v plaþilnih bilancah, in sicer tudi do 50 % (Priloga 3).
Odstopanja se pojavijo zaradi razliþne uporabljene metodologije zbiranja podatkov (WTO 2012b, 4).
Na osnovi preglednice v Prilogi 5 vidimo, da se v obravnavanem obdobju delež BDP, ki ga predstavlja turistiþni odliv giblje med 2,52 in 5,38 %.
Finska
Podatke o turistiþnem odlivu smo þrpali iz tekoþega raþuna plaþilne bilance Finske, ki je dostopna na spletnih straneh finske centralne banke. Te podatke smo primerjali s tistimi, ki so razpoložljivi v publikacijah Compendium of tourism, in ugotovili, da so si v obdobju med leti 1998 in 2002 zelo podobni, od leta 2003 dalje pa so podatki iz publikacij Compendium of tourism za približno 20 % višji od tistih v plaþilni bilanci (Priloga 3).
V obravnavanem obdobju vidimo, da je delež BDP, ki ga predstavlja turistiþni odliv, majhen in z nizkimi odstopanji in se giblje med 1,12 in 2,34 % (Priloga 6).
Nizozemska
Podatke o turistiþnem odlivu smo þrpali iz tekoþega raþuna plaþilne bilance Nizozemske, ki je dostopna na spletnih straneh nizozemske centralne banke. Te podatke smo primerjali s tistimi, ki so razpoložljivi v publikacijah Compendium of tourism, in ugotovili, da so podatki primerljivi skozi celotno obravnavano obdobje. Podatki so v publikacijah Compendium of tourism vedno višji kot v tekoþih raþunih plaþilne bilance, z izjemo leta 1998 (Priloga 3).
V obravnavanem obdobju vidimo, da ima delež BDP, ki ga predstavlja turistiþni odliv, majhna odstopanja in se giblje med 2,17 in 3,07 % (Priloga 7).
Portugalska
Podatke o turistiþnem odlivu smo þrpali iz tekoþega raþuna plaþilne bilance Portugalske, ki je dostopna na spletnih straneh portugalske centralne banke. Te podatke smo primerjali s tistimi, ki so razpoložljivi v publikacijah Compendium of tourism, in ugotovili, da so si ti v obdobju med leti 1998 in 2002 zelo podobni, od leta 2003 dalje pa so podatki iz publikacij Compendium of tourism za približno 20 % višji od tistih v plaþilni bilanci, podoben pojav smo zaznali tudi v primeru Finske in Slovenije (Priloga 3).
60
V obravnavanem obdobju vidimo, da je delež BDP, ki ga predstavlja turistiþni odliv, nizek in se giblje med 0,49 in 1,97 % (Priloga 8).
Na osnovi narejenih izraþunov vidimo, da ima najveþji delež BDP, ki ga predstavlja turistiþni odliv, Avstrija (med 2,52 in 5,38 %), nekoliko nižjega Nizozemska (med 2,17 in 3,07 %) in Slovenija (med 1,89 in 3,05 %), najnižjega pa Finska (med 1,12 in 2,34 %) in Portugalska (0,49 in 1,97 %). Upoštevajoþ dejstvo, da je Finska država z najvišjim BDP na prebivalca med obravnavanimi državami, ne moremo sprejeti zastavljene hipoteze H1, da se turistiþni odliv razlikuje med analiziranimi državami v odvisnosti od stopnje gospodarske razvitosti (BDP na prebivalca v stalnih cenah). V tem delu naloge je potrebno poudariti, da smo podatke o turistiþnem odlivu þrpali iz plaþilnih bilanc, ki jih objavljajo posamezne centralne banke. Na osnovi odstopanj teh podatkov s tistimi, ki so razpoložljivi v publikacijah Compendium of tourism, sklepamo, da države uporabljajo razliþne naþine zbiranja podatkov, kar tudi vpliva na delež BDP, ki ga predstavlja turistiþni odliv.
5.3.2 Analiza povezanosti postavk plaþilne bilance
H2, ki predpostavlja, da obstaja moþna ali srednje moþna povezava med turistiþnim odlivom in izbranimi postavkami plaþilne bilance, torej saldom tekoþega raþuna, uvozom tekoþega raþuna, saldom raþuna storitev, uvozom raþuna storitev in saldom raþuna potovanj ter BDP, bomo ocenili s Pearsonovim koeficientom korelacije, ki opisuje smer in jakost povezanosti med parom linearno povezanih spremenljivk in se giblje med 1,0 in +1,0 (Caldwell 2010, 281). Izbrali bomo tiste postavke v plaþilni bilanci, za katere na osnovi teoretiþnega znanja o povezanosti mednarodne turistiþne potrošnje in plaþilne bilance predpostavljamo, da se spreminjajo v povezanosti s spreminjanjem turistiþnega odliva (Nemec Rudež in Bojnec 2007; Planina in Mihaliþ 2002). Analizirali bomo stopnjo linearne povezanosti med turistiþnim odlivom in naslednjimi postavkami plaþilne bilance:
• saldo tekoþega raþuna,
Jakost pozitivne oziroma negativne povezanosti med spremenljivkami na osnovi izraþunanih vrednosti Pearsonovih koeficientov korelacije si lahko razlagamo na naþin opisan v Preglednici 3.
61