Površina: 83.858 km2
Število prebivalcev leta 2010: 8.300.954
Gostota prebivalcev na km2 leta 2010: 99 (Statistics Austria 2012)
Avstrija je ena izmed najbolj razvitih in uspešnih držav tako v Evropi kot v svetu. Njeno gospodarstvo je izrazito socialno usmerjeno, kar je vidno tudi v pomenu sindikatov, ki so moþno zaznamovali delavsko in zaposlitveno zakonodajo. Po koncu 2. svetovne vojne, predvsem pa v 80. letih je bil veþji del njenega gospodarstva podržavljen. Po njenem vstopu v EU leta 1995 je bila država deležna temeljitih reform na podroþju telekomunikacij, energetike in tobaþne industrije, ter obsežne privatizacije v banþnem sektorju, naftni industriji in industriji jekla. Sledile so številne združitve med domaþimi in tujimi podjetji, predvsem na podroþjih živilske industrije, trgovine, gradbeništva, telekomunikacij, banþnega sektorja in industrije jekla. Posebej zanimivo je podroþje izkorišþanja obnovljivih virov energije, kjer ima Avstrija najvišji odstotek v Evropski Uniji. Zaradi majhnosti lastnega trga je avstrijsko gospodarstvo pretežno izvozno usmerjeno in posebej odvisno od nemškega trga.
Avstrija nima pomembnih naravnih bogastev, razen vode, lesa, gradbenega materiala in železove rude, a je kljub temu ena najrazvitejših in najbogatejših evropskih držav z visokim življenjskim standardom. Industrijski sektor predstavlja 28 % BDP, temelji pa pretežno na
35
kovinskopredelovalni industriji, elektrokemiji in izvedbenem inženiringu. Pomembno mesto ima tudi visoko razviti kmetijski sektor, ki predstavlja približno 2 % avstrijskega BDP, zaposluje pa 6.% aktivnega prebivalstva in pokriva skoraj 80 % vsega povpraševanja po kmetijskih pridelkih. Najpomembnejši gospodarski sektor je storitveni, ki predstavlja 70 % BDP in zaposluje dve tretjini aktivnega prebivalstva (Svetovna geografija 2005; JAPTI 2012a).
Znotraj storitvenega sektorja ima pomembno vlogo turizem. Na razcvet množiþnega turizma v Avstriji po 2. svetovni vojni so moþno vplivale investicije v gradnjo turistiþne infrastrukture, zaradi katerih se je v visokogorskem svetu moþno poveþal delež zimske sezone. ýez Avstrijo gredo tudi številne železniške in cestne povezave iz držav severno od Alp proti Sredozemlju, kar botruje moþnemu toku tranzitnega turizma. Avstrijo letno obišþe skoraj 19 milijonov tujih turistov, kar jo uvršþa med 10 najbolj pomembnih destinacij na svetu in je za tako majhno državo izjemnega pomena (Svetovna geografija 2005; JAPTI 2012a). K pomenu Avstrije kot turistiþne destinacije je moþno vplivala že omenjena nadstandardno razvita turistiþna infrastruktura in premišljeno tržno komuniciranje, pri þemer velja izpostaviti predvsem pozicioniranje Avstrije kot srednje evropske države. Država je doživela moþan porast v zaþetku 90. let 20. stoletja, ki je bil zaznamovan z razvojem konferenþnega turizma in trenda h kvalitetnejšemu preživljanju prostega þasa. Oba dejavnika sta bila mogoþa zaradi visoko razvite turistiþne ponudbe, kar se je kazalo v poveþanem številu noþitev v visokokategornih hotelih. Veþji vzpon mednarodne turistiþne potrošnje je Avstrija doživela z letom 2001, ko se je pozicionirala kot zdravilna destinacija, pri þemer je država izpostavila þistost svojega okolja in široko ponudbo wellness centrov. Leta 2005 je imela Avstrija 550 ponudnikov wellness storitev, kar je državo uvršþalo na drugo mesto v Evropi, takoj za Nemþijo, in predstavljalo 10 % vse tovrstne ponudbe v Evropi. Na avstrijski turistiþni izvoz so moþno vplivale tudi politiþne spremembe leta 2004 oziroma širitev Evropske Unije na Srednjo in Vzhodno Evropo. Kot uveljavljena srednjeevropska destinacija je Avstrija postala odskoþna deska za obisk sosednih držav in bila vkljuþena v številne itinerarje, ki so vkljuþevali sosedne države. Zaradi naštetega je bila avstrijska turistiþna bilanca skozi celotno obravnavano obdobje vedno pozitivna, þeprav ima država tudi visok turistiþni odliv, na kar sta pomembno vplivala raven dohodkov v Avstriji in njena demografska podoba oziroma staranje avstrijskega prebivalstva (The economist intelligence unit 2005, 41–42).
36 4.3 Finska
Površina: 338.145 km2
Število prebivalcev leta 2010: 5.375.276
Gostota prebivalcev na km2 leta 2010: 15,6 (Statistics Finland 2012)
Finska je bila do leta 1990 deležna visoke gospodarske rasti, nato pa je zaradi razpada Sovjetske zveze, ki je do takrat predstavljala kar petino finskega izvoza, zdrsnila v globoko recesijo. Država je do leta 1993 s pomoþjo moþne finanþne injekcije finanþnemu sektorju in devalvacijo lastne valute poveþala konkurenþnost gospodarstva in znova zagnala gospodarsko rast. Po vstopu v Evropsko unijo leta 1995 je Finska doživela hiter gospodarski razvoj, ki je temeljil predvsem na razvoju informacijske in komunikacijske tehnologije ter zabavne elektronike. Zaradi takšnega razvoja in velikih naložb v raziskave in razvoj je Finska med prvimi državami na svetu po dostopnosti in kvaliteti informacijske tehnologije, uporabe raþunalnikov in interneta, mobilnih telefonov in elektronskega banþništva. Med letoma 2001 in 2003 je Finsko kot tudi celotno Evropsko unijo zajel val recesije, ki se je razširil iz Združenih držav Amerike. Omenjena kriza ni bila posledica zgolj teroristiþnih napadov na ZDA, temveþ predvsem izredno visokih obrestnih mer v letu 2000, visokih cen nafte, precenjenosti dolarja in padca kapitalskega investiranja na finanþnih trgih (Honkapohja 2014;
JAPTI 2012b).
Kmetijski sektor predstavlja na Finskem manj kot 3 % BDP, zaposluje pa slabih 5 % prebivalstva. Visoko razvito gozdarstvo in lesna industrija se kažeta tudi v pomembnem deležu izvoza razliþnih lesnih proizvodov, papirja, lepenke, kartonske embalaže in podobno.
Ostali pomembnejši industrijski sektorji so še kovinska in strojna industrija ter proizvodnja elektronskih naprav. Storitveni sektor zaposluje skoraj 70 % prebivalstva in predstavlja 65 % BDP. Poleg tega velja Finska za socialno prijazno državo s stabilnim makroekonomskim okvirjem. Stopnja inflacije je med najnižjimi na svetu, država pa vzdržuje vsakoleten presežek v javnih financah in na tekoþem raþunu plaþilne bilance. Zaradi vsega naštetega sodi Finska po višini BDP na prebivalca med deset najbogatejših držav na svetu (JAPTI 2012b).
Finska turistiþna bilanca je tradicionalno negativna, vendar ima država tudi pomemben turistiþni priliv predvsem ruskih, švedskih in nemških turistov, ki se vztrajno poveþuje. Finska je bila za turiste tradicionalno zanimiva predvsem v poletnih mesecih, od konca 90. let prejšnjega stoletja dalje pa je razširila svojo turistiþno ponudbo tudi na zimsko obdobje in postala zanimiva kot smuþarska destinacija, pa tudi po zimskih atrakcijah, kot so Božiþkov park v Rovaniemi (The economist intelligence unit 2005, 111–112). Država ima nekaj slabosti, ki odbijajo tujce, pri þemer velja izpostaviti težko dostopnost nekaterih turistiþnih
37
znamenitosti (npr. Laponska), nepoznavanje dežele in visoke cene (leta 2008 so bile npr.
finske nastanitve za 35 % višje od evropskega povpreþja). Finska vlada si je zadala nalogo, da spremeni državo v privlaþnejšo destinacijo za tujce in je za ta namen pripravila številne ukrepe, ki temeljijo na treh stebrih. Prvi steber predstavlja ustrezno tržno komuniciranje oz.
prepoznavanje Finske kot turistiþne destinacije. Ti ukrepi obsegajo poveþano prisotnost finskega turistiþnega biroja na mednarodnih sejmih, oglaševanje v medijih, pa tudi gostovanje in organiziranje številnih mednarodnih dogodkov in pozicioniranje države kot primerne destinacije za konferenþni turizem. Drugi steber predstavljajo investicije v kvalitetnejšo turistiþno infrastrukturo, ki se kažejo v poveþanem sodelovanju vseh strateških partnerjev, kvalitetnejši ponudbi hotelskih in gostinskih storitev (tudi privabitev tujih hotelskih verig) in razvoju inovativnih turistiþnih podjetij ter poudarku na trajnostnem razvoju (upravljanje z odpadki, uporaba obnovljivih virov energije ipd.). Znotraj tega stebra namenja vlada posebno pozornost tudi ustreznemu izobraževanju turistiþnega kadra in privabljanju tuje visoko kvalificirane delovne sile turistiþne stroke. Ker se v prihodnje priþakuje znaten porast ruskih turistov, zajema izobraževanje in iskanje tuje delovne sile tudi uþenje oz. poznavanje rušþine in ruske kulture. Tretji steber pa vkljuþuje investicije v prometno infrastrukturo, ki omogoþa boljše železniške, cestne in še posebej letalske povezave. Izboljšana cestna in železniška infrastruktura poveþujeta pretoþnost in povezanost znotraj države, medtem ko investiranje v letalsko infrastrukturo služi privabljanju številnih predvsem nizkocenovnih letalskih družb na Finsko (Scandinavian Airlines, Ryanair, KLM, Buzz), kar je dosegljivo z nižanjem letalskih taks in s subvencijami, namenjenimi razliþnim letalskim družbam. Z naštetimi ukrepi želi finska vlada doseþi, da bi do leta 2020 turizem predstavljal 5,1 % finskega BDP, v primerjavi s 3,7 %, ki jih je dosegal leta 2007 (Ministrstvo za delo in gospodarstvo Republike Finske 2013).
4.4 Nizozemska Površina: 41.526 km2
Število prebivalcev leta 2010: 16.446.130
Gostota prebivalcev na km2 leta 2010: 396 (Statistics Netherlands 2011)
Nizozemska je ena izmed najrazvitejših držav na svetu, katere majhno in odprto gospodarstvo so vedno spremljale uravnotežena gospodarska rast in nizka stopnja inflacije in brezposelnosti. Nizozemska industrija je bila med vodilnimi v Evropi, vendar je zaradi krize v sedemdesetih letih 20. stoletja ta položaj izgubila. Gospodarstvo je padlo v recesijo, kar je skupaj z globoko strukturno krizo pripeljalo do razkroja številnih uspešnih panog. Takšen je primer nizozemskega ladjedelništva, katerega zmogljivosti so se prepolovile zaradi vzhodnoazijske konkurence v 80. letih 20. stoletja. Za zadovoljevanje energetskih potreb industrije so posebnega pomena domaþe zaloge zemeljskega plina. Najpomembnejše so
38
živilska industrija, metalurgija, petrokemiþna industrija in proizvodnja transportne opreme.
Industrijski sektor predstavlja danes skoraj þetrtino BDP, storitveni sektor pa veþ kot 70 % BDP, v katerem prevladujejo transport, distribucija, logistika, banþništvo in zavarovalništvo.
Nizozemska je znala izrabiti prednosti, ki jih prinaša lega ob Severnem morju in spodnjem toku plovnega Rena, in razvila pristanišþe Rotterdam, ki je s podaljškom Europoort po obsegu pretovorjenega blaga vodilno pristanišþe na svetu in najveþje naftno preþrpavališþe v Evropi.
Zaradi povezave z evropskimi notranjimi plovnimi potmi je mesto postalo najpomembnejše uvozno in izvozno pristanišþe za evropsko železarstvo in jeklarstvo. Pomembno vlogo ima tudi nizozemsko kmetijstvo, ki ga uvršþamo med najrazvitejša na svetu, þeprav predstavlja le 3 % BDP in zaposluje 2 % delovnega prebivalstva. Skoraj 60 % kmetijske proizvodnje izvozijo neposredno ali v obliki prehrambnih izdelkov. Poglavitni pridelki so žito, krompir, pesa, vrtnine in pridelava rezanega cvetja in þebulic (Gorenjski Glas 2007; JAPTI 2012c).
Nizozemska turistiþna bilanca je podobno kot finska tradicionalno negativna, þeprav ima država tudi pomemben turistiþni priliv. Veþina tujih gostov prihaja iz Nemþije, Velike Britanije, Združenih držav, Izraela in Belgije, vendar gre praviloma za kratkotrajne obiske oziroma v sklopu drugih sosednih držav. Najbolj obiskani deli države so Amsterdam, pokrajine ob Severnem morju in Waddenski otoki. V zadnjem desetletju 20. stoletja je Nizozemska moþno investirala v turistiþno infrastrukturo tudi s privabljanjem tujih hotelskih verig in turistiþnih podjetij. V dotiþnem obdobju se je število nastanitev na Nizozemskem moþno poveþalo, poleg tega se je Amsterdam, predvsem njegov južni del v bližini mednarodnega letališþa, pozicioniral kot destinacija za konferenþni turizem. Podobno kot Finska je tudi Nizozemska namenila poseben poudarek letalskim povezavam, ki se kažejo v širitvi in privatizaciji mednarodnega letališþa Schiphol kot tudi v privabljanju številnih, predvsem nizkocenovnih letalskih družb. Amsterdamsko letališþe je tako zraslo v eno izmed veþjih v Evropi in z železniškim in cestninim prometom povezuje številna mesta na Nizozemskem, v Nemþiji, Belgiji in Franciji (The economist intelligence unit 2005, 213–
218).
4.5 Portugalska
Površina: 92.391 km2
Število prebivalcev leta 2010: 10.609.128
Gostota prebivalcev na km2 leta 2010: 114,8 (Statistics Portugal 2012)
Portugalska je po prikljuþitvi k EU leta 1986 dosegla hiter gospodarski razvoj predvsem na raþun poveþanja trgovine med državami þlanicami. Proti koncu 80. let 20. stoletja se je zaþela privatizacija mnogih državnih podjetij, tudi v finanþnem in telekomunikacijskem sektorju.
Relativno poceni delovna sila je bila pogoj, da je Portugalska postala privlaþna za tuje
39
investitorje. Proti koncu 80. let 20. stoletja je bila povpreþna rast realnega BDP Portugalske 5,5_%, kar je bilo za dobri 2-odstotni toþki veþ od evropskega povpreþja. V zaþetku 90. let 20. stoletja je gospodarska rast upadla (Priloga 2) predvsem zaradi zmanjšanja glavnih elementov agregatnega povpraševanja (osebne potrošnje, privatnih investicij, izvoza blaga in storitev). Proti koncu 90. letih in po letu 2000 se je zaþelo obdobje višjega življenjskega standarda, ki je temeljilo na moþnem domaþem zadolževanju in ugodni zunanji konjunkturi.
V državi so se poveþale plaþe, kar je poveþalo inflacijo, konkurenþnost gospodarstva je uplahnila, þemur sta sledili recesija in poveþanje brezposelnosti. Portugalska se je bila primorana prestrukturirati, kar je prizadelo predvsem socialno najšibkejši sloj prebivalstva. Po relativno stabilnem obdobju v zaþetku tega stoletja se je leta 2008 ponovno znašla v težavah, pogojenih s proraþunskimi in javnofinanþnimi neravnovesji. Leta 2011 je Portugalska primorana zaprositi za mednarodno finanþno pomoþ EU in IMF v zameno za stroge varþevalne ukrepe (višji davki, nižje plaþe in transferji) in strukturne reforme, ki so ponovno krepko prizadeli spodnji sloj prebivalstva (CIA 2014).
Portugalski kmetijski sektor, ki temelji predvsem na proizvodnji žita, sadja, zelenjave in vina, je manj produktiven in moderniziran od veþine zahodnoevropskih držav, saj kljub temu da predstavlja zgolj 2 % BDP, zaposluje skoraj 11,5 % aktivnega prebivalstva. Portugalska ima veliko naravnih bogastev (predvsem baker in kositer), zato ne preseneþa, da je rudarstvo ena pomembnejših gospodarskih panog, ki predstavlja 6 % BDP; hkrati je Portugalska tudi ena najveþjih izvoznikov marmorja in plute. Po uspešno moderniziranem industrijskem sektorju se Portugalska danes ponaša z dobro razvito metalurgijo, strojno, tekstilno in avtomobilsko industrijo ter gradbeništvom. Storitveni sektor predstavlja veþ kot 70 % BDP in zaposluje slabih 60 % delovne sile, pri þemer je najpomembnejša panoga turizem (JAPTI 2012d).
Portugalska turistiþna bilanca je bila skozi celotno obravnavano obdobje vedno pozitivna, kar je povezano tako z nižjim standardom Portugalcev kot tudi njihovimi navadami, da dopustujejo doma. Veþina tujih gostov prihaja iz Velike Britanije, Nemþije in Španije, državo pa obišþejo tako zaradi obalnega turizma kot tudi zaradi kulturnih in zgodovinskih znamenitosti. Tudi Portugalska je ob prelomu v 21. stoletje moþno investirala v turistiþno in prometno infrastrukturo, pri þemer je bila kljuþnega pomena organizacija Evropskega prvenstva v nogometu leta 2004, ko je bila nujna modernizacija prometne infrastrukture, širitev letališþ v Lizboni in Portu in poveþano število nastanitev (The economist intelligence unit 2005, 255–256).
4.6 Razvrstitev držav
V nadaljevanju so prikazane razvrstitve držav glede na doloþene geografske in ekonomske znaþilnosti, ki pomembno vplivajo tudi na mednarodno turistiþno potrošnjo.
40
Izbrane spremenljivke so velikost države, število prebivalcev, BDP in BDP na prebivalca.
Velikost države je fiksna spremenljivka, ostale spremenljivke pa so variabilne, pri þemer BDP in BDP na prebivalca moþneje variirata tekom prouþevanega obdobja in se spreminjata z razliþno hitrostjo. Za razvrstitev držav po njihovem BDP oziroma BDP na prebivalca je treba analizirati gibanje omenjenih spremenljivk v stalnih cenah skozi prouþevano obdobje. Na osnovi podatkov Svetovne banke za BDP v stalnih cenah za obdobje 1982–2010 (Priloga 1), s katerimi smo oblikovali Sliko 1, lahko trdimo, da je imela skozi celotno obdobje najveþji BDP Nizozemska, nato Avstrija, najmanjšega pa Slovenija. Finska je imela v obravnavanem obdobju veþji BDP kot Portugalska z izjemo obdobja 1991–2004. Državi sta sicer imeli primerljivo velik BDP, vendar na osnovi obravnavanih podatkov lahko trdimo, da je imela Portugalska veþji BDP kot Finska.
Slika 1: Gibanje BDP v stalnih cenah (2000 = 100) v obdobju 1982–2010 za obravnavane države.
Vir: Svetovna banka 2012.
Razvrstitev držav glede na BDP na prebivalca v stalnih cenah je zaradi višje variabilnosti omenjene spremenljivke teže ugotavljati. Na osnovi podatkov Svetovne banke za BDP na
41
prebivalca v stalnih cenah za obdobje 1982–2010 (Priloga 2), s katerimi smo oblikovali Sliko 2, vidimo, da je v obravnavanem obdobju imela najveþji BDP na prebivalca Nizozemska.
Med leti 1982–1990 sta imeli Finska in Avstrija skoraj enako visok BDP na prebivalca, med leti 1991–2003 je imela veþji BDP na prebivalca Avstrija, med leti 2004 in 2008 Finska, po letu 2009 pa sta imeli državi ponovno primerljivo visok BDP na prebivalca. Avstrijo, Finsko in Nizozemsko uvršþamo med države z najvišjim BDP na prebivalca na svetu, pri þemer so imele od leta 1995 vse tri države primerljivo gospodarsko rast.
Portugalska in Slovenija sta v primerjavi z ostalimi obravnavanimi državami gospodarsko manj razviti, pri þemer so podatki za Slovenijo v bazi podatkov Svetovne banke razpoložljivi od leta 1995. Slovenija se je takoj po osamosvojitvi znašla v recesiji in bila nato deležna nekoliko daljšega obdobja stagnacije, tudi zaradi vojne na ozemlju bivše Jugoslavije. Po tem obdobju je imela naša država relativno visoko in enakomerno gospodarsko rast. Portugalska je imela nekoliko višjo gospodarsko rast po prikljuþitvi k Evropski uniji leta 1995, tudi sicer je imela skozi vse obdobje veþji BDP na prebivalca kot Slovenija, z izjemo zadnjega obdobja med leti 2005–2010.
Slika 2: Gibanje BDP na prebivalca v stalnih cenah (2000 = 100) v obdobju 1982–2010 za obravnavane države.
Vir: Svetovna banka 2012.
42
Preglednica 1: Razvrstitve držav glede na velikost države, število prebivalcev, BDP in BDP na prebivalca od najnižje do najvišje vrednosti.
Vir: Svetovna banka 2012.
Države so bile izbrane na osnovi njihove primerljive velikosti, saj je turistiþni odliv odvisen tudi od velikosti matiþne države in je v veþjih državah (Španija, Francija, Nemþija) naþeloma nižji (Carrascal Incera in Fernandéz Fernandéz. 2015). Praviloma bi morale biti izbrane države primerljive tudi po kulturi oz. navadah prebivalcev in po prometni povezanosti z drugimi državami. Tako se priþakuje, da bosta imeli najvišji delež turistiþnega odliva v BDP Avstrija in Finska, saj imata obe državi, poleg visokega BDP na prebivalca, tudi zelo dobre prometne povezave z drugimi državami in so njuni prebivalci tradicionalno popotniški.
Velikost: Število
prebivalcev: BDP: BDP na
prebivalca:
1 Slovenija Slovenija Slovenija Slovenija
2 Nizozemska Finska Finska Portugalska
3 Avstrija Avstrija Portugalska Finska
4 Portugalska Portugalska Avstrija Avstrija
5 Finska Nizozemska Nizozemska Nizozemska
43
5 ANALIZA TURISTIýNEGA ODLIVA V TUJINO V OBRAVNAVANIH DRŽAVAH
V magistrski nalogi bomo analizirali in primerjali turistiþni odliv v odnosu do dohodka za Avstrijo, Finsko, Nizozemsko in Portugalsko v obdobju 1982–2010; za Slovenijo pa bomo izbrali obdobje 1995–2010 in to zaradi metodoloških razlik pri zbiranju podatkov. Turistiþni odliv bomo obravnavali kot turistiþno potrošnjo v tujini; dohodek bomo upoštevali kot bruto domaþi proizvod v stalnih cenah.
5.1 Metodologija dela in raziskovalne hipoteze
V uvodnem delu naloge smo omenili metode prouþevanja, ki jih bomo v nadaljevanju bolj podrobneje opisali. Natanþneje bomo opisali tudi vire þrpanja podatkov, torej baze podatkov Svetovne banke, publikacije WTO (Compendium of tourism), letopise Mednarodnega denarnega sklada in publikacije posameznih centralnih bank v izbranih državah. V tem delu naloge je potrebna obrazložitev, zakaj so podatki v ameriških dolarjih in ne v evrih, þeprav je raziskava narejena na petih evropskih državah. Svetovna turistiþna organizacija objavlja podatke o turistiþnih odlivih zgolj v ameriških dolarjih, zato smo tudi ostale podatke (katerih vir so centralne banke), þrpali v ameriških dolarjih (vse centralne banke namreþ objavljajo podatke tako v evrih kot v ameriških dolarjih).
5.1.1. Uporaba stalnih cen
Za vse izraþune bomo uporabljali stalne cene. Podatki za BDP se v bazi podatkov Svetovne banke že nahajajo v stalnih cenah in jih zato ni potrebno prevrednotit. Podatki za turistiþen odliv in izbrane postavke plaþilne bilance, torej saldo tekoþega raþuna, uvoz tekoþega raþuna, saldo raþuna storitev, uvoz raþuna storitev, in saldo raþuna potovanj, pa so v tekoþih cenah in jih je potrebno deflacionirati v stalne cene. Vsebino dotiþnih postavk predstavljajo pretežno potrošne dobrine in je zato iz vsebinskega vidika bolj smiselno njihovo deflacioniranje z indeksom cen življenjskih potrebšþin, kot z deflatorjem BDP, ki se nanaša na celotno proizvodnjo, tako na potrošnjo kot na investicije. Ker razpolagamo s podatki v ameriških dolarjih, bomo uporabili indeks cen življenjskih potrebšþin za ameriški dolar. Deflacioniranje lahko izrazimo z enaþbo, ki jo zapišemo v nadaljevanju, izraþuni pa se nahajajo v Prilogah od 9 do 13:
44
TOD, TRS, TRU, RSS, RSU, RPS realno v þasu t = TOD, TRS, TRU, RSS, RSU, RPS
TOD, TRS, TRU, RSS, RSU, RPS realno v þasu t = TOD, TRS, TRU, RSS, RSU, RPS