2.5.1 Tekoþi raþun in turizem
Ekonomski tokovi, ki nastanejo zaradi turistiþne dejavnosti, so vidni v vseh štirih skupinah, ki sestavljajo tekoþi raþun plaþilne bilance, in sicer v transakcijah blagovne menjave, menjavi storitev, v dohodkih od dela in kapitala in v tekoþih transferjih.
V blagovni menjavi se turizem kaže predvsem skozi uvoz blaga (hrane, pijaþe, opreme), ki ga mora receptivna država uvoziti zaradi potreb turistov. Hernández je analiziral vpliv turizma na transakcije blaga in ga razdelil v tri skupine (Hernández 2004):
• Neposreden vpliv, ki se kaže v uvozu blaga zaradi potreb tujih turistov. Zaradi velike koncentracije turistov v sezoni države niso zmožne same zagotoviti in proizvesti vsega blaga, zato ga uvažajo. Poleg tega tuji turisti povprašujejo po njim poznanih blagovnih
17
znamkah, tako se npr. zaradi nemškega turizma v Španiji poveþa uvoz nemškega piva v to državo.
• Posreden vpliv, ki se kaže prek proizvodne verige. Poveþano povpraševanje konþnih dobrin poveþuje povpraševanje po vseh polproizvodih, tudi tistih iz uvoza.
• Induciran vpliv se kaže v poveþani potrošnji lokalnega prebivalstva zaradi dodatnega dohodka iz turizma. Poveþa se potrošnja tako domaþega kot uvoženega blaga.
Zaradi poveþanih potreb turistov in prodaje spominkov se neposredno in posredno poveþuje tudi izvoz blaga. Neposreden vpliv turizma na blagovno menjavo je obiþajno negativen, uvoz blaga praviloma presega njegov izvoz (Song in Wong, 2003).
Turistiþna bilanca ali bilanca potovanj je sestavni del bilance storitev. Vsebuje ves izvoz ali prilive iz naslova potovanj (obisk tujcev) in ves uvoz ali odlive (potovanja domaþinov v tujino), ki jih ima doloþena država na osnovi mednarodnega turistiþnega prometa v doloþenem obdobju. Turistiþna bilanca v širšem pomenu vkljuþuje vse transakcije v razliþnih delih gospodarstva, ki naj bi nastale zaradi meddržavnega turizma in se vodijo v razliþnih delih plaþilne bilance. V ožjem pomenu besede pa turistiþna bilanca ne zajema pritokov tistih plaþilnih sredstev, ki jih zajemajo že drugi deli plaþilne bilance. Gre za bilanco turistiþnih storitev in kaže neposreden uþinek mednarodnega turizma. Razlika med prilivi in odlivi iz naslova turistiþnih potovanj nam daje saldo turistiþnih potovanj, ki je hkrati najpogostejši kazalec za ponazarjanje devizne funkcije. Razvitejše države, tiste z višjim bruto domaþim proizvodom na prebivalca in s pozitivno blagovno menjavo, imajo praviloma negativen saldo turistiþnih potovanj, medtem ko imajo države v razvoju praviloma pozitiven saldo (Cheng, Kim in Thompson 2013, Hernández in Vogeler Ruiz 2004, 112–115, Song in Wong, 2003).
Pri ugotavljanju neposrednega uþinka mednarodnega turizma se sreþamo s problemom zbiranja podatkov. V praksi obstajata dve metodologiji za ugotavljanje turistiþnega prometa.
Po prvi metodi se turistiþni obisk spremlja na meji, njena pomanjkljivost je v tem, da se vkljuþuje tudi navadni dnevni promet þez mejo. Druga metoda, ki ji pravimo krajevna metoda ali metoda štetja registriranih turistov v nastanitvenih objektih, pa ne upošteva dnevnih obiskovalcev. V tej magistrski nalogi nas zanima turistiþna potrošnja, ki jo je še težje meriti, saj dejavnost turizma sega v razliþne veje gospodarstva in negospodarstva. Obiþajno merimo podatke za izraþun turistiþne potrošnje z deviznim prilivom, pri þemer lahko uporabljamo podatke, ki temeljijo na plaþilnem prometu s tujino (poroþila bank o transakcijah med rezidenti in nerezidenti, poroþila podjetij o poslovanju z nerezidenti preko banþnih raþunov v tujini), ali podatke, ki temeljijo na ocenah (Song in Witt 2000). V bilanci storitev se nahaja tudi transport, kjer se beležijo realizacije mednarodnih transportnih storitev, ki so najveþkrat povezane ravno s turizmom.
18
Na raþunu dohodkov od dela in kapitala se nahajajo prilivi in odlivi, ki nastanejo zaradi dohodka od proizvodnih dejavnikov. Dohodke od dela predstavlja delovna sila, zaposlena v turistiþni dejavnosti v tujini; v tem primeru ne gre za celoten dohodek zaposlenega imigrantskega delavca, temveþ za del, ki ga delavci pošiljajo v svojo matiþno državo (Eby 2011). Dohodki od kapitala pa so najveþkrat v obliki obresti na dana posojila ali prejete dividende gospodarskih družb, ki so del turistiþnega sektorja.
Turizem se med tekoþimi transferji pojavlja v obliki finanþnih transakcij, ki nimajo za posledico povratnega toka finanþnih sredstev. Sredstva obiþajno izvirajo iz javnih virov, redkeje tudi iz zasebnih (primer javnega vira je nepovratna evropska finanþna pomoþ).
2.5.2 Kapitalski in finanþni raþun ter turizem
Turizem je povezan z visokimi investicijami za vzpostavitev ustrezne turistiþne infrastrukture, zato prihaja do najemanja posojil v tujini ali tujih naložb v turistiþno dejavnost. Tako prihaja do priliva sredstev v državo ali do njihovega odliva v primeru investicij v tujino. Takšne investicije ali posojila so praviloma dolgoroþne narave, zato z njimi povezane terjatve in obveznosti vplivajo na plaþilno bilanco skozi daljše obdobje. Dividende, povezane z naložbami, oziroma obresti od posojil se knjižijo v tekoþem raþunu plaþilne bilance na raþunu dohodkov od dela in kapitala (Mrak 2002, 23–25).
19 3 TURISTIýNA POTROŠNJA
Turistiþni odliv neke države lahko opredelimo kot turistiþno potrošnjo rezidentov v tujini in je poleg dohodka (ki ga bomo opredelili v nadaljevanju te magistrske naloge) kljuþen element priþujoþe magistrske naloge. Pogoj za nastanek turistiþne potrošnje je turistiþno povpraševanje, oba pojma pa sta relativno mlada, saj so se prve resne študije pojavile šele v 40. in 50. letih prejšnjega stoletja.