3 EMPIRIČNI DEL
3.5 Rezultati in interpretacija
3.5.1 Analiza preizkusov znanja, ki so jih reševali učenci
3.5.1.1 Kriteriji vrednotenja nalog v preizkusu znanja Naloga 1
Od učencev smo pričakovali, da bodo k štirim korenom napisali po tri besede iz iste besedne družine. Število vseh možnih točk je bilo 4. Če je učenec napisal tri ustrezne besede iz iste besedne družine v vrstici, je dobil 1 T, za dve ustrezni besedi je dobil 0,5 T, za eno ali nič ustreznih besed ni dobil točke.
Možnih je bilo več različnih odgovorov:
-PIS-: pisanje, pisatelj, napisan, spis … -KUH- kuhar, kuharica, skuhan, kuhinja … -VOZ-: vozilo, voziti, voznik, voznica … -RIS-: risati, risanje, risar, narisan … Naloga 2
Pri 2. nalogi smo preverjali cilj, da učenec iz niza besed tvori enostavčne vprašalne in pripovedne povedi. Ugotavljali smo tudi, ali zna ustrezno postaviti končno ločilo pri vprašalnih in pripovednih povedih. Možno je bilo doseči največ 4 točke. Če je učenec pravilno tvoril poved iz besed v eni vrstici in postavil pravilno ločilo, je dobil 1 T. Če je učenec pravilno tvoril poved iz niza besed in postavil napačno ločilo ali ločila ni postavil, je dobil 0,5 T. Za nepravilno tovorjeno poved je dobil 0 T.
Pravilne rešitve:
a) Vsak dan preberem eno knjigo. c) Kdaj bo poštar prinesel pošto?
b) Natakar nam je prinesel jedilni list. č) Ali si se namazal s kremo za sončenje?
37 Naloga 3
Učenci so s 3. nalogo dokazali, da znajo rabiti predloga z/s in k/h. Možno je bilo doseči 8 točk. Če je učenec uporabil pravilen predlog, je dobil 1 T, ob napačnem odgovoru pa 0 T.
Pravilni odgovori:
− z mamo − k babici − h Katarini
− s Špelo − z/k računalnikom − k teti
− h Gašperju − s kuhalnico Naloga 4
Od učencev smo pričakovali, da bodo k danim nadpomenkam napisali po tri besede z ožjim pomenom. Upoštevali smo tudi, če so učenci napisali besedne zveze z ožjim pomenom. Če je učenec v vrstici napisal tri ustrezne podpomenke, je dobil 1 T, za dve ustrezni besedi je dobil 0,5 T, za eno ali nič ustreznih besed je dobil 0 T. Dosegel je lahko največ 3 T. Če je učenec naredil pravopisne napake, nismo odšteli točk.
Upoštevali smo več različnih odgovorov:
− igra: človek ne jezi se, črni Peter, domine …
− reka: Sava, Drava, Mura …
− šport: rokomet, odbojka, košarka … Naloga 5
S 5. nalogo so učenci dokazali, da znajo napisati besede s širšim pomenom. Upoštevali smo tudi, če so učenci napisali besedne zveze s širšim pomenom. Pri tej nalogi je učenec lahko dosegel 3 T. Za vsako pravilno besedo s širšim pomenom je učenec dobil 1 T.
Pravilni odgovori:
− klobuk, kapa, slamnik: pokrivalo/pokrivala
− audi, ford, opel: avto/avtomobili, znamke avtovov/avtomobilov
− Prešeren, Kovič, Pavček: priimek/priimki, pesnik/pesniki
38 Naloga 6
S 6. nalogo smo želeli ugotoviti, ali učenci poznajo sopomenko za določeno besedo. Za ustrezno besedo z enakim pomenom je učenec dobil 0,5 T. Če je to besedo znal smiselno in pravopisno pravilno uporabiti v povedi, je dobil še 0,5 T. V nalogi je lahko dosegel največ 3 T.
Ustrezni odgovori:
− roža: cvetlica
− stena: zid
− zemlja: prst Naloga 7
Od učencev smo pričakovali, da bodo napisali ustrezne besede z nasprotnim pomenom.
Za vsako ustrezno protipomenko je učenec dobil 1 T. Skupno število točk pri nalogi je 4.
Kot pravilne odgovore smo upoštevali:
− plitka voda: globoka
− razmetana soba: pospravljena
− izgubljen ključ: najden
− uradni pogovor: neuradni Naloga 8
Z zadnjo nalogo smo preverili, ali učenci vedo, katere besede in besedne zveze pišemo z veliko in katere z malo začetnico. Za vsak pravilen zapis velike oz. male začetnice je učenec dobil 1 T, za vse skupaj 8 točk.
Pravilni odgovori:
− televizija − slovenščina
− petek − novo leto
− Cankarjev dom − Tjašin avto
− Petrov prstan − december
39
3.5.1.2 Primerjava rezultatov preizkusov znanja v eksperimentalni in kontrolni skupini
Rezultati vseh treh preizkusov znanja (predtest, prvi preizkus takoj po obravnavi, drugi preizkus po treh tednih) so prikazani po nalogah in ločeno za ES in KS.
V celoti je bilo v preizkusu znanja mogoče doseči 37 točk. Učenci ES in KS so v celoti povprečno dosegli število točk, ki je navedeno v Preglednici 1.
PREDTEST TAKOJ PO OBRAVNAVI PO 3 TEDNIH
ES KS ES KS ES KS
f f % f f % f f % f f % f f % f f %
22,7 61,4 20,7 55,9 31,3 84,6 30,0 81,1 29,8 80,5 29,2 78,9
Preglednica 1: Povprečno število doseženih točk celotnega preizkusa znanja eksperimentalne in kontrolne skupine (predtest, takoj po obravnavi, tri tedne kasneje)
Iz Preglednice 1 je razvidno, da so učenci ES in KS dosegli najmanj točk na predtestu.
To smo predvidevali, saj učenci te učne teme še niso poznali. Na predtestu se je sicer bolje odrezala ES. V preizkusu takoj po obravnavi je viden napredek pri obeh skupinah, bolje pa se je odrezala ES. Večji napredek pa lahko vidimo pri KS. V preizkusu po treh tednih so boljše rezultate spet dosegli učenci ES. Nekaj zaslug za tak rezultat gre verjetno didaktičnim igram, saj so učenci zaradi njih lažje priklicali v spomin znanje, ki so ga usvojili. Treba pa je omeniti, da je bil v KS učenec z učnimi težavami in zaradi njega je imela celotna KS verjetno slabše rezultate.
ES KS
40
4. 3 1,2 40,0 2,1 70,0 1,9 63,3 2,0 66,7 2,9 96,7 2,6 86,7 5. 3 1,8 60,0 2,6 86,7 2,3 76,7 1,9 63,3 2,6 86,7 2,6 86,7 6. 3 1,3 43,3 2,2 73,3 2,3 76,7 0,5 16,7 1,9 63,3 1,8 60,0 7. 4 3,1 77,5 3,6 90,0 3,3 82,5 2,1 52,5 3,4 85,0 2,8 70,0 8. 8 6,3 78,8 7,5 93,8 7,2 90,0 5,7 71,3 6,7 83,8 6,6 82,5
Preglednica 2: Povprečno število doseženih točk po nalogah vseh preizkusov znanja v eksperimentalni in kontrolni skupini
Po posameznih nalogah pa so učenci ES in KS dosegli naslednje rezultate (Preglednica 2).
1. naloga
1. nalogo je takoj po obravnavi bolje reševala ES, po 3 tednih pa KS. Učenci ES so največ napak naredili pri iskanju besed besedne družine s korenom -RIS-. Večina jih je napisala, da sem spada risanka, ris, risi. V KS pa so učenci izgubljali točke, ker so pisali le dve besedi iz iste besedne družine. V obeh skupinah je po treh tednih po en učenec nalogo pustil nerešeno. Po treh tednih pa se je situacija obrnila. Učenci KS so test reševali bolje od ES. Napake so se pojavljale v ES, ker so napisali le po dve besedi iz iste besedne družine namesto treh. V ES pa se je zgodila enaka težava kot v KS po prvem testu, in sicer so imeli učenci težave pri iskanju besed besedne družine -RIS-. To se nam je zdelo zelo čudno, ker učenci na prvem preizkusu znanja s tem niso imeli veliko težav.
2. naloga
2. nalogo je KS takoj po obravnavi reševala bolje kot ES, vendar pa je bilo po treh tednih znanje trajnejše pri ES. Večina učencev v obeh skupinah je imela največ težav pri zadnjih dveh primerih. Pozabili so na končno ločilo vprašaj. Napisali so piko ali pa pustili prazno. Po treh tednih pa je bila situacija ravno obratna. ES si je očitno zelo dobro zapolnila rabo končnih ločil in so nalogo bolje reševali. Nekateri učenci KS pa so imeli še vedno težave s tvorjenjem povedi iz niza besed (besedni red), hkrati pa so pozabili tudi na končno ločilo.
3. naloga
Takoj po obravnavi snovi so učenci ES nalogo reševali bolje kot KS. Po treh tednih pa so vsi učenci pri reševanju te naloge dosegli enake rezultate. Cilj naloge je bil, da učenci pokažejo znanje, pred katerimi besedami pišemo predlog z/s in k/h. Za ta cilj nismo izdelali didaktične igre in smo vsem učencem posredovali snov na enak način. Obe
41
skupini sta naredili največ napak pri rabi predloga k/h. Enake napake so se pojavljale tudi po treh tednih.
4. naloga
To nalogo so bistveno bolje reševali učenci KS, takoj po obravnavi in po treh tednih.
Ugotovili smo, da je bila težava pri razumevanju, kaj je to ožji pomen. Učenci ES so si ta izraz težko zapomnili, saj so poznali le besede kot so nadpomenka, podpomenka, sopomenka in protipomenka. Zaradi tega so po našem mnenju tako slabo reševali nalogo. V večini primerov so namreč pisali pomanjševalnice, kot so igrica, igračka, rekica, športek. Ena učenka pa je celo nalogo pustila nerešeno. KS je to nalogo rešila odlično. Točke so izgubili le nekateri, ker niso napisali po treh besed z ožjim pomenom.
En učenec pa je nalogo pustil prazno.
5. naloga
Učenci ES in KS so imeli takoj po obravnavi enake rezultate. Po treh tednih pa so se bolje odrezali učenci KS. Največ učencev je imelo težavo pri zadnjem primeru. Veliko jih je napisalo, da so Prešeren, Kovič in Pavček pisatelji. Kot pravilen odgovor pa smo šteli pesniki ali priimki. Enaka napaka se je pojavljala tudi pri KS, le da je bilo teh učencev manj. En učenec v ES in en v KS pa sta celotno nalogo pustila prazno.
6. naloga
Učenci so morali pri tej nalogi napisati besede z enakim pomenom in jih smiselno uporabiti v povedi. Takoj po obravnavi kot po treh tednih so bolje rešili nalogo učenci ES. Zanimivo pa je, da je ES pisala bolje po treh tednih kot takoj po obravnavi.
Predvsem so se pojavljale napake pri zadnjem primeru, ko so učenci morali zapisati sopomenko besedi zemlja. Večina jih je napisala prst, vendar so pisali napačne povedi, npr. Ko sem rezal, sem se urezal v prst. Prst je okrogla. Kako je lep ta prst. V preizkusu znanja takoj po obravnavi pa je večina učencev ES pustila ta primer prazen.
Predvidevamo, da so učenci v tem času nekje slišali to sopomenko in so nato bolje rešili ta primer. V KS pa je bilo ravno obratno. Veliko učencev je takoj po obravnavi napisalo ustrezno besedo, vendar je niso znali smiselno uporabiti v povedi, po treh tednih pa so pustili prazen prostor. Pri iskanju sopomenk ni pravila, ki bi se ga učenci lahko naučili.
Zato bi bilo mogoče bolje, da bi naslednjič v preizkusu znanja preverili rabo tistih sopomenk, ki smo se jih v učni uri učili, in ne popolnoma novih.
42 7. naloga
S to nalogo smo ugotavljali, ali učenci poznajo besede z nasprotnim pomenom. Takoj po obravnavi so to nalogo bolje reševali učenci ES. Po treh tednih se je izkazalo, da je znanje o tem upadlo v obeh skupinah. Kljub temu pa so učenci ES bolje reševali dano nalogo. To učno vsebino so učenci ES spoznali z didaktično igro v trojkah. Učenci so bili nad igro navdušeni in jo z veseljem igrali. Predvidevamo, da je znanje, pridobljeno s to igro, ostalo trajnejše.
Učenci ES so takoj po obravnavi delali napake, predvsem pri prvem primeru. Besedni zvezi plitka voda so morali poiskati protipomenko. Nekaj učencev je napisalo visoka voda, kar smo šteli kot napačen odgovor, ali pa so pustili prazno. Učenci KS so prav tako imeli največ težav pri prvi besedi. Napačen odgovor, ki so ga napisali, je bil umirjena voda ali pa so pustili prazen odgovor. Nekaj težav jim je povzročala tudi razmetana soba. Kot protipomenko so navajali nerazmetana soba, to pa smo šteli kot napačen odgovor.
Po treh tednih so učenci ES še vedno delali enake napake. Pri tem pa je tokrat več učencev kot protipomenko k plitki vodi napisalo visoka voda. Nekaj učencev je to polje pustilo prazno. Protipomenka razmetani sobi pa je bila nerazmetana soba. Učenci KS pa so delali več napak. Pri prvi besedni zvezi plitka voda so navajali odgovore: mirna, nizka, visoka in čista voda. Nekaj težav so imeli tudi pri iskanju protipomenke besedi izgubljen. Njihovi napačni odgovori so bili: neizgubljen in našen.
8. naloga
Pri 8. nalogi so morali učenci zapisati besede z veliko ali malo začetnico. Učenci ES so se odlično odrezali in so pisali preizkus takoj po obravnavi bolje kot učenci ES takoj po obravnavi in tudi bolje po treh tednih. Menimo, da je imela verjetno velik vpliv na trajnejše znanje raba didaktične igre, podobne potapljanju ladjic. Vsi učenci so ob igranju igre zelo uživali in igre niso želeli končati ter bi jo lahko igrali še nekaj časa. Če v igri niso imeli pravilnega odgovora, so ga lahko v naslednjem poskusu popravili, kar pomeni, da so imeli možnost z igro tudi popraviti lastne napake; iz tega so se zagotovo več zapomnili, kot če bi le slišali pravilen odgovor.
Kar 9 učencev KS je napisalo besedo novo leto z veliko začetnico, 8 učencev besedo slovenščino z veliko začetnico in 2 učenca besedi december in petek z veliko začetnico.
Po treh tednih so še vedno imeli največ težav z zapisom besed novo leto, slovenščina, december in petek. Poleg tega pa je nekaj učencev pisalo tudi besedno zvezo Petrov (prstan) z malo začetnico.
43
Učenci ES pa so imeli po obravnavi težave le pri dveh besedah, in sicer so 4 učenci napisali besedi slovenščina in novo leto z veliko začetnico. Po treh tednih pa je kar 6 učencev zapisalo besedo novo leto z veliko začetnico. Dva učenca pa sta zapisala z veliko začetnico tudi besedi december in slovenščina.
Če povzamemo, so učenci ES takoj po obravnavi in tri tedne kasneje najbolje reševali 8.
nalogo. Učenci so morali določiti, ali se piše določena beseda z veliko ali malo začetnico. Predvidevamo, da je razlog za tako dobro rešeno nalogo v tem, da je bila didaktična igra, s pomočjo katere so utrjevali svoje znanje, zelo zanimiva in aktivna.
Najslabše pa so reševali 4. nalogo. Ugotovili smo, da so imeli učenci težave z razumevanjem pojma ožji pomen. Mislili so, da ožji pomen pomeni pomanjševalnica in so pisali npr. igrica, igračka, rekica, športek itd.
Učenci KS pa so ravno v nasprotju z učenci ES najbolje reševali 4. nalogo. Tudi iz rezultatov predtesta se vidi, da so to nalogo reševali mnogo bolje in predvidevamo, da so razumeli pojem ožji pomen, zato so skoraj vsi rešili nalogo popolnoma pravilno. En učenec je nalogo pustil popolnoma prazno, drugi učenec je med reke uvrstil čisto, mirno in pitno, tretji pa ni znal poimenovati treh iger. Največ težav pa jim je povzročala 6.
naloga. V večini primerov so pisali besede z ožjim ali širšim pomenom, npr. roža − tulipan, marjetica, zemlja − planet.
S prvim raziskovalnim vprašanjem smo želeli ugotoviti, ali uporaba didaktičnih iger pri razvijanju jezikovne zmožnosti pri pouku slovenščine v 4. razredu poveča trajnost pridobljenega znanja. Na podlagi dobljenih rezultatov lahko povzamemo, da so bili učenci ES boljši od učencev KS, in sicer pri vseh treh preizkusih. Torej so didaktične igre učna metoda, ki pripomore k temu, da je znanje učencev trajnejše.