Sprejemanje besedil
66
Graf 24: Pogostost uporabe didaktičnih iger pri razvijanje jezikovne, slogovne, pravopisne in pravorečne zmožnosti
Pri sprejemanju besedil največ anketiranih (48 %) uporablja didaktične igre občasno, 26
% redko, 14 % pogosto in 12 % nikoli.
Pri tvorjenju besedil največ anketiranih (55 %) uporablja didaktične igre občasno, 24 % pogosto, 17 % redko in 5 % nikoli.
Pri razvijanju jezikovne, slogovne, pravopisne in pravorečne zmožnosti največ anketiranih (38 %) uporablja didaktične igre pogosto, 36 % občasno, 24 % redko in 2 % nikoli.
7. Kako pogosto uporabljate pri jezikovnem pouku slovenščine razne vrste didaktičnih iger?
VRSTE IGER
POGOSTO OBČASNO REDKO NIKOLI
f f % f f % f f % f f %
Individualne 5 12 21 50 12 29 4 10
Za dvojice 22 52 16 38 3 7 1 2
Skupinske 19 45 19 45 4 10 0 0
Preglednica 19: Odgovori anketirancev o pogostosti uporabe raznih vrst didaktičnih iger pri jezikovnem pouku slovenščine
Razvijanje jezikovne, slogovne, pravopisne in pravorečne
zmožnosti
Pogosto.
Občasno.
Redko.
Nikoli.
67
Graf 25: Pogostost uporabe individualnih didaktičnih iger Graf 26: Pogostost uporabe didaktičnih iger za dvojice
Graf 27: Pogostost uporabe skupinskih didaktičnih iger
Največ anketiranih (50 %) uporablja individualne didaktične igre pri jezikovnem pouku občasno. 29 % uporablja individualne didaktične igre redko, 12 % pogosto in 10 % redko.
Največ anketiranih (52 %) uporablja didaktične igre za dvojice pri jezikovnem pouku pogosto. 38 % uporablja didaktične igre za dvojice občasno, 7 % redko in 2 % nikoli.
Enako število anketiranih (45 %) uporablja skupinske didaktične igre pri jezikovnem pouku pogosto in občasno. 10 % uporablja skupinske didaktične igre redko, nihče pa ni odgovoril, da nikoli ne uporablja skupinskih didaktičnih iger.
Individualne igre
Pogosto.
Občasno.
Redko.
Nikoli.
Igre za dvojice
Pogosto.
Občasno.
Redko.
Nikoli.
Skupinske igre
Pogosto.
Občasno.
Redko.
Nikoli.
68
8. Ali bi radi pogosteje uporabljali didaktične igre pri jezikovnem pouku slovenščine?
Odgovori f f %
a) Da. 35 83
b) Ne. 7 17
Preglednica 20: Odgovori anketirancev, o tem, ali bi pri jezikovnem pouku slovenščine raje pogosteje uporabljali didaktične igre
Graf 28: Odgovori anketirancev, o tem, ali bi pri jezikovnem pouku slovenščine raje pogosteje uporabljali didaktične igre
Kar 83 % anketiranih učiteljev si želi, da bi uporabljali več didaktičnih iger pri jezikovnem pouku slovenščine. 7 % učiteljev pa je mnenja, da pogostejša uporaba didaktičnih iger pri jezikovnem pouku slovenščine ni potrebna.
Zakaj da?
Odgovori f f %
a) Ker se bodo učenci prek igre naučili več.
9 26
b) Ker bodo učne ure bolj razgibane in zabavne.
7 20
c) Ker bodo učenci bolj motivirani za učenje.
6 17
d) Ker mi tak način dela ustreza.
4 11
Da.
Ne.
69
e) Ker popestrijo pouk. 4 11
f) Ker so učenci ob igranju bolj sproščeni.
3 9
g) Ker bodo učenci aktivnejši.
2 6
Preglednica 21: Odgovori anketirancev, zakaj bi pri jezikovnem pouku slovenščine radi pogosteje uporabljali didaktične igre
Anketirani, ki si pri jezikovnem pouku slovenščine želijo pogosteje uporabljati didaktične igre navajajo različne razloge. Največ anketiranih (26 %) si želi pogosteje uporabljati didaktične igre, ker verjamejo, da se bodo učenci z igro naučili več. 20 % jih meni, da bodo učne ure z uporabo didaktičnih iger bolj razgibane in zabavne, 17 % pa jih meni, da so učenci na tak način bolj motivirani za učenje. Enako število anketiranih (11 %) želi pogosteje uporabljati didaktične igre, ker popestrijo pouk in jim tak način dela ustreza. 9 % jih meni, da so učenci ob igranju didaktičnih iger bolj sproščeni, 6 % pa jih pravi, da so na tak način učenci aktivnejši.
Graf 29: Odgovori anketirancev, zakaj bi pri jezikovnem pouku slovenščine radi pogosteje uporabljali didaktične igre
Ker se bodo učenci prek igre naučili več.
Ker bodo učne ure bolj razgibane in zabavne.
Ker bodo učenci bolj motivirani za učenje.
Ker popestrijo pouk.
Ker mi tak način dela ustreza.
Ker so učenci ob igranju bolj sproščeni.
Ker bodo učenci aktivnejši.
70 Zakaj ne?
Odgovori f f %
a) Ker nimam idej za nove didaktične igre.
2 29
b) Ker nimam dovolj časa.
2 29
c) Ker imam težave z disciplino.
1 14
d) Ker z uporabo iger ne morem slediti napredku učencev.
1 14
e) Ker jih uporabljam dovolj.
1 14
Preglednica 22: Odgovori anketirancev, zakaj pri jezikovnem pouku slovenščine ne bi radi pogosteje uporabljali didaktičnih iger
Anketirani, ki ne želijo pogosteje uporabljati didaktičnih iger, pravijo, da je razlog predvsem v tem, ker nimajo dovolj časa in idej za didaktične igre (29 %). 14 % pa, ker imajo težave z disciplino in na tak način ne morejo slediti napredku učencev, ali pa so mnenja, da že sedaj v zadostni meri uporabljajo didaktične igre.
Graf 30: Odgovori anketirancev, zakaj pri jezikovnem pouku slovenščine ne bi radi pogosteje uporabljali didaktičnih iger
Ker nimam idej za nove didaktične igre.
Ker nimam dovolj časa.
Ker imam težave z disciplino.
Ker z uporabo iger ne morem slediti napredku učencev.
Ker jih uporabljam dovolj.
71 9. vprašanje: Kje dobite ideje za didaktične igre?
Odgovori f f %
a) Sam/-a si jih
izmislim. 13 31
b) V literaturi. 17 40
c) Drugo. 12 29
Preglednica 23: Odgovori anketirancev, kje dobijo ideje za didaktične igre
Graf 31: Odgovori anketirancev, kje dobijo ideje za didaktične igre
Večina anketirancev (40 %) je odgovorila, da dobijo ideje za didaktične igre predvsem v literaturi. Kar 31 % anketirancev je odgovorilo, da si didaktične igre izmislijo sami, 29
% pa navaja druge vire, in sicer pravijo, da največ idej dobijo na spletu, pinterestu, facebooku ali pri sodelavcih.
10. vprašanje: Pri katerih predmetih uporabljate več didaktičnih iger kot pri jezikovnem pouku pri slovenščini?
Odgovori Št. odgovorov % odgovorov
a) Pri matematiki. 29 58
b) Pri naravoslovju in
tehniki. 7 14
c) Pri družbi. 6 12
Sam/-a si jih izmislim.
V literaturi.
Drugo.
72 č) Največ didaktičnih
iger uporabljam pri slovenščini.
4 8
d) Pri angleščini. 2 4
e) Pri športu. 1 2
f) Pri glasbi. 1 2
Preglednica 24: Odgovori anketirancev, pri katerih predmetih najpogosteje uporabljajo didaktične igre
Graf 32: Odgovori anketirancev, pri katerih predmetih najpogosteje uporabljajo didaktične igre
Največ anketiranih (58 %) uporablja največ didaktičnih iger pri matematiki. 14 % anketiranih uporablja didaktične igre tudi pri naravoslovju in tehniki, 12 % pa pri družbi. 4 % anketiranih uporablja več didaktičnih iger pri angleščini, enako število (2
%) pa jih uporablja didaktične igre pri športu in glasbi. 8 % anketiranih pa najpogosteje uporablja didaktične igre pri slovenščini.
Zakaj?
Odgovori f f %
a) Ker je pri drugih predmetih več primernih vsebin za vključevanje
didaktičnih iger.
14 37
b) Ker imam pri drugih
predmetih več idej. 12 32
Pri matematiki.
Pri naravoslovju.
Pri družbi.
Največ didaktičnih iger uporabljam pri slovenščini.
Pri angleščini.
Pri športu.
Pri glasbi.
73
Preglednica 25: Odgovori anketirancev, zakaj pri drugih predmetih pogosteje uporabljajo didaktične igre
Graf 33: Odgovori anketirancev, zakaj pri drugih predmetih pogosteje uporabljajo didaktične igre
Glede na odgovore anketirancev ugotavljamo, da večina učiteljev uporablja več didaktičnih iger pri drugih predmetih kot pri slovenščini. Največ anketiranih (37 %) navaja, da pri drugih predmetih pogosteje uporabljajo didaktične igre, ker je tam več primernih vsebin za njihovo vključevanje v pouk. 32 % anketiranih odgovarja, da imajo pri drugih predmetih več idej za ustvarjanje didaktičnih iger, 26 % pa, da je pri drugih predmetih narejenih že več didaktičnih iger. 5 % anketiranih meni, da je pri drugih predmetih več izobraževanj o didaktičnih igrah.
Ker je pri drugih predmetih več primernih vsebin za vključevanje didaktičnih iger.
Ker imam pri drugih predmetih več idej.
Ker je pri drugih predmetih narejenih že več iger.
Ker je pri drugih predmetih več izobraževanj na to temo.
c) Ker je pri drugih predmetih narejenih že več iger.
10 26
d) Ker je pri drugih predmetih več izobraževanj na to temo.
2 5
74
11. vprašanje: Primerjava števila let delovne dobe anketiranih učiteljev in pogostosti uporabe didaktičnih iger pri jezikovnem pouku slovenščine
POGOSTOST UPORABE DIDAKTIČNIH IGER GLEDE
NA ŠTEV. LET DELOVNE DOBE
Učitelji s krajšo delovno dobo
(0−10 let)
Učitelji z daljšo delovno dobo
(več kot 10 let)
f f % f f %
Pogosta uporaba didaktičnih iger
(vsako učno uro, enkrat tedensko ali dvakrat do trikrat tedensko)
6 30,0 6 27,3
Redka uporaba didaktičnih iger
(enkrat do štirikrat mesečno) 14 70,0 16 72,7
Preglednica 26: Primerjava števila let delovne dobeanketiranih učiteljev in pogostosti uporabe didaktičnih iger pri jezikovnem pouku slovenščine
Graf 34: Pogostost uporabe didaktičnih iger pri učiteljih s krajšo delovno dobo
Graf 35: Pogostost uporabe didaktičnih iger pri učiteljih z daljšo delovno dobo
Učitelji s krajšo delovno dobo
Pogosta uporaba didaktičnih iger Redka uporaba didaktičnih iger
Učitelji z daljšo delovno dobo
Pogosta uporaba didaktičnih iher Redka uporaba didaktičnih iger
75
Med anketirane učitelje s krajšo delovno dobo smo uvrstili učitelje, ki imajo od 0 do 10 let delovne dobe, med učitelje z daljšo delovno dobo pa učitelje, ki imajo več kot 10 let delovne dobe. Na podlagi rezultatov ankete ugotavljamo, da učitelji s krajšo delovno dobo (30,0 %) v primerjavi z učitelji z daljšo delovno dobo (27,3 %) pogosteje uporabljajo didaktične igre pri jezikovnem pouku slovenščine. Med pogostejšo rabo smo uvrstili rabo didaktične igre skoraj vsako učno uro, enkrat tedensko ali dvakrat do trikrat tedensko, med manj pogosto rabo pa od enkrat do štirikrat mesečno.
12. vprašanje: Primerjava števila let delovne dobe anketiranih učiteljev in pogostosti ustvarjanja lastnih didaktičnih iger pri jezikovnem pouku slovenščine POGOSTOST USTVARJANJA
Preglednica 27: Primerjava števila let delovne dobe anketiranih učiteljev in pogostosti ustvarjanja lastnih didaktičnih iger pri jezikovnem pouku slovenščine
Graf 36: Pogostost ustvarjanja lastnih didaktičnih iger pri učiteljih s krajšo delovno dobo Graf 37: Pogostost ustvarjanja lastnih didaktičnih iger pri učiteljih z daljšo delovno dobo
Učitelji s krajšo delovno
76
Glede na odgovore anketirancev ugotavljamo, da več učiteljev z daljšo delovno dobo ustvarja lastne didaktične igre (36,4 %) v primerjavi z učitelji s krajšo delovno dobo (25,0 %). Več učiteljev s krajšo delovno dobo (75,0 %) pa uporablja didaktične igre iz literature in drugih virov; takih z daljšo delovno dobo je manj (63,6 %).
Na podlagi rešenih anket učiteljev različnih osnovnih šol po Sloveniji lahko odgovorimo na raziskovalna vprašanja od 4 do 4.8. Ugotovili smo, da največ učiteljev 4. razreda uporablja didaktične igre pri jezikovnem pouku pri predmetu slovenščina enkrat do dvakrat mesečno. Več didaktičnih iger kot pri slovenščini pa uporabljajo pri matematiki, družbi, naravoslovju in tehniki, ker imajo pri teh predmetih več idej, primernih vsebin za vključevanje didaktičnih iger in tudi več že narejenih iger. Učitelji največkrat uporabljajo didaktične igre, da popestrijo pouk. Navajajo pa tudi, da so didaktične igre odlične, ker motivirajo učence, z njimi lažje približajo snov učencem, so zanimive, zabavne in uporabne za ponavljanje ter utrjevanje snovi. Učenci se pri didaktični igri naučijo več in te pomagajo tudi učencem z učnimi težavami. Večina učiteljev bi rada pogosteje uporabljala didaktične igre pri slovenščini, ker bi se učenci tako naučili več, učne ure bi bile bolj razgibane in zabavne, učenci so pri didaktičnih igrah motivirani za delo, bolj sproščeni in aktivnejši. Nekaj učiteljev pa ne uporablja didaktičnih iger pogosteje, ker nimajo dovolj časa in idej za didaktične igre, poleg tega pa imajo težave z disciplino in z didaktičnimi igrami ne morejo slediti napredku učenca.
Anketirani učitelji najpogosteje uporabljajo didaktične igre pri razvijanju jezikovne, slogovne, pravopisne in pravorečne zmožnosti, najredkeje pa pri sprejemanju besedil.
Najpogosteje uporabljajo didaktične igre v uvodnem delu učne ure, občasno pa tudi v osrednjem delu. Največ učiteljev najpogosteje uporablja didaktične igre pri uvodni motivaciji in pri ponavljanju. Veliko učiteljev pa je odgovorilo, da zelo redko oziroma skoraj nikoli ne uporablja didaktičnih iger pri ocenjevanju znanja. Največjo prednost dajejo učitelji didaktičnim igram za dvojice in skupine, večina pa redko uporablja individualne didaktične igre. Večina učiteljev dobi ideje za didaktične igre v literaturi.
Ko pa smo primerjali učitelje z daljšo in krajšo delovno dobo, smo ugotovili, da si učitelji z daljšo delovno dobo pogosteje sami izmislijo didaktične igre, medtem ko učitelji s krajšo delovno dobo dobijo več idej v literaturi in drugih virih. Ugotovili smo tudi, da učitelji s krajšo delovno dobo v primerjavi z učitelji z daljšo delovno dobo nekoliko pogosteje uporabljajo didaktične igre pri jezikovnem pouku slovenščine.
77
4 SKLEPNE UGOTOVITVE
V magistrskem delu smo raziskovali rabo didaktičnih iger pri jezikovnem pouku slovenščine v 4. razredu OŠ.
Didaktične igre za razvijanje jezikovne zmožnosti smo zasnovali sami in jih nato uporabili pri pouku v enem oddelku 4. razreda (eksperimentalna skupina). Poleg tega smo poučevali še v drugem oddelku 4. razreda (kontrolna skupina), vendar ne z didaktičnimi igrami, ampak na klasičen način.
Na podlagi analize rezultatov preizkusov znanja učencev pred obravnavo učnih vsebin, takoj po obravnavi učnih vsebin in tri tedne po obravnavi učnih vsebin smo ugotovili, da je razlika v trajnosti znanja med ES in KS zelo majhna. Trajnost znanja učencev, ki so se učili z didaktično igro, je bila malo večja kot pri učencih, ki smo jih poučevali frontalno.
Na podlagi opazovanja pouka, pri katerem so se učenci učili z didaktičnimi igrami, smo ugotovili, da so učenci pri vseh didaktičnih igrah odlično sodelovali. Učne oblike, uporabljene pri didaktičnih igrah, so bile individualne, skupinske in delo v paru.
Raziskavo pa smo izvedli v razredu, ki je zelo vajen tišine, zato je učence delo v skupinah, v katerih so pri delu morali govoriti, kar malce zmotilo. Zato bi igro naslednjič izvedli tako, da bi potekala v večjem razredu/telovadnici/na hodniku ter bi bili lahko učenci malce bolj narazen in jih hrup sošolcev ne bi tako zmotil. Zelo pozorno so poslušali navodila igre, postavili so še kakšno dodatno vprašanje in neizmerno uživali ob igranju. Menimo, da so učenci radi sodelovali zato, ker so bile naše didaktične igre zanimive in so jim omogočale aktivno udeležbo in izkustveno učenje.
Na podlagi analize izpolnjenih anket učencev, ki so se učili z didaktičnimi igrami, smo ugotovili, da je to zelo privlačen način učenja, ker se ob igri počutijo bolj svobodni, sproščeni, igrivi, hkrati pa si še bolj želijo rešiti naloge in uživajo ob igranju. Tudi učenci, ki pri slovenščini niso najbolj uspešni, so se zelo vživeli v igro. Veliko so se naučili, hkrati pa so bili veseli, ker je pouk potekal malce drugače kot po navadi.
Uporabljali so konkretne materiale, ki so v njih spodbudili zanimanje, kreativnost, navdušenje in veselje pri učenju.
Na podlagi analize izpolnjenih anket slovenskih učiteljev, ki poučujejo v 4. razredu, pa smo ugotovili, da največ učiteljev 4. razreda najpogosteje uporablja didaktične igre enkrat do dvakrat mesečno in veliko anketiranih bi si želelo izvajati več didaktičnih iger pri slovenščini. Samo 8 % učiteljev 4. razreda uporablja najpogosteje didaktične igre pri
78
jezikovnem pouku slovenščine. Največ učiteljev pa uporablja didaktične igre pri pouku matematike, nekaj pa tudi pri družbi ter naravoslovju in tehniki.
Učitelji 4. razreda uporabljajo didaktične igre pri jezikovnem pouku slovenščine, da popestrijo pouk, učence motivirajo, jim na lažji način približajo učno snov, ker so zanimive in zabavne, ker jih lahko uporabijo za ponavljanje in utrjevanje snovi ter kot pomoč učencem z učnimi težavami in ker se učenci z igro naučijo mnogo več in so na tak način aktivnejši. Večina učiteljev pa jih ne uporablja pogosteje, ker nimajo dovolj časa, ker imajo težave z disciplino, ker z uporabo iger ne morejo slediti napredku učencev in ker nimajo idej za nove didaktične igre. Učitelji najpogosteje uporabljajo igre pri razvijanju jezikovne, slogovne, pravopisne in pravorečne zmožnosti, najredkeje pa pri tvorjenju besedil.
Največ učiteljev 4. razreda uporablja didaktične igre pri jezikovnem pouku slovenščine v uvodnem delu učne ure, veliko pa tudi v osrednjem delu. Zelo redko ali celo nikoli pa jih ne uporabijo v zaključnem delu učne ure.
Anketirani učitelji najpogosteje uporabljajo didaktične igre pri uvodni motivaciji, občasno pri ponavljanju in obravnavi nove učne vsebine in redko pri preverjanju znanja.
Kar 81 % anketiranih učiteljev didaktičnih iger ne uporablja pri ocenjevanju znanja.
Učitelji 4. razreda dajejo prednost predvsem didaktičnim igram za dvojice. Veliko jih uporabljajo tudi v skupinah, občasno oziroma redko pa za individualno delo. Večina učiteljev dobi ideje za didaktične igre predvsem v literaturi, manj kot polovica si jih izmisli sama ali pa dobi ideje na spletu, Pinterestu, Facebooku ali pri sodelavcih. Po primerjavi učiteljev z daljšo in krajšo delovno dobo pa smo ugotovili, da si učitelji z daljšo delovno dobo pogosteje sami izmislijo didaktične igre, učitelji s krajšo delovno dobo pa dobijo več idej v literaturi in drugih virih. Na podlagi anketiranih učiteljev 4.
razredov lahko povzamem tudi, da učitelji s krajšo delovno dobo pogosteje uporabljajo didaktične igre.
79
5 VIRI IN LITERATURA
Ackerman, S., in Kloss, K. (2019). The Guide to 4th Grade. Pridobljeno 1. 4. 2020 s https://www.scholastic.com/parents/school-success/school-success-guides/guide-to-4th-grade.html.
Bešter Turk, M., in Križaj Ortar, M. (2009). Priročnik za učitelje – uvod. Za slovenščino v 4., 5., 6., 7., 8. in 9. razredu osnovne šole. Posodobljena izdaja. Pridobljeno 30. 3.
2020 s https://www.devetletka.net/index.php?r=downloadMaterial&id=1617&file=1.
Bloju, C. L. (2015). The importance of the Didactic Game in Acquiring and Consolidating the Notions of Communication Building in Primary Education. Procedia - Social and Behavioral Sciences, 180, 241–247. Pridobljeno 31. 3. 2020 s file:///C:/Users/mojca/Desktop/1-s2.0-S1877042815014421-main.pdf.
Bognar, L. (1987). Igra pri pouku na začetku šolanja. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Demšar, M. (2017). Empatija preko fotografij. V M. Željeznov Seničar (ur.), Igra in učenje v OPB: zbornik. XI. Mednarodna strokovna konferenca učiteljev podaljšanega bivanja (str. 114−116). Ljubljana: MiB.
Drnovšek Pepelnjak, L. (2017). Igrajmo se in jezikajmo. V M. Željeznov Seničar (ur.), Igra in učenje v OPB: zbornik. XI. Mednarodna strokovna konferenca učiteljev podaljšanega bivanja (str. 124−127). Ljubljana: MiB.
F. Gabdulkhakov, V. (2016). A Didactic Game Technology. Procedia − Social and Behavioral Sciences, 233, 170–174. Pridobljeno 31. 3. 2020 s file:///C:/Users/mojca/Desktop/1-s2.0-S1877042816314203-main.pdf.
F. Gabdulkhakov, V. (2016). Teacher’s Readiness to Work with Children while Playing.
Procedia – Social and Behavioral Sciences, 233, 175–180 . Pridobljeno 31. 3. 2020 s file:///C:/Users/mojca/Downloads/1-s2.0-S1877042816314215-main.pdf.
Grginič, M. (2007). Priljubljenost – nepriljubljenost slovenščine v prvem triletju osnovne šole. Jezik in slovstvo, 52 (2), 35–59. Pridobljeno 31. 3. 2020 s https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ZQGP8XGD/dcb39785-8b7e-47d9-8530-f7afd98ec5c3/PDF.
80
Ivšek, M. (2002). Strategije učenja in poučevanja pri sodobnem jezikovnem pouku. V A. Zupan in M. Turk Škraba (ur.), Zbornik prispevkov 2002. Simpozij Modeli poučevanja in učenja, Portorož, 3. do 5. marca 2002 (str. 50−56). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Jank, W., in Meyer, H. (2006). Didaktični modeli. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Kokalj, P. (2017). Didaktične igrače pri pouku matematike ali v času podaljšanega bivanja. V M. Željeznov Seničar (ur.), Igra in učenje v OPB: zbornik. XI. Mednarodna strokovna konferenca učiteljev podaljšanega bivanja (str. 149−151). Ljubljana: MiB.
Kolb, K., in Miltner, F. (2005). Otroci se zlahka učijo. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Križaj, M. in Bešter Turk, M. (2018). Jezikovni pouk: čemu, kaj in kako? Priročnik za učitelje in učiteljice slovenščine v osnovni šoli. Ljubljana: Rokus Klett.
Leben, M. (2017). Spoznavanje poklicev preko igre vlog – Spoznavanje osnov prve pomoči. V M. Željeznov Seničar (ur.), Igra in učenje v OPB: zbornik. XI. Mednarodna strokovna konferenca učiteljev podaljšanega bivanja (str. 53−55). Ljubljana: MiB.
Marjanovič Umek, L., in Zupančič, M. (ur.). (2006). Psihologija otroške igre. Od rojstva do vstopa v šolo. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
Marjanovič Umek, L., Zupančič, M., Fekonja, U., Kavčič, T., Svetina, M., Tomazo Ravnik, T., in Bratanič, B. (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana: Rokus.
Moayad Mubaslat, M. (2012). The Effect of Using Educational Games on the Students’Achievement in English Language for the Primary Stage. Pridobljeno 30. 3.
2020 s https://files.eric.ed.gov/fulltext/ED529467.pdf.
Mrak Merhar, I., Umek, L., Jemec, J., in Repnik, P. (2013). Didaktične igre in druge dinamične metode. Ljubljana: Salve.
Murgelj, H. (2017). Igraje v svet učenosti. V M. Željeznov Seničar (ur.), Igra in učenje v OPB: zbornik. XI. Mednarodna strokovna konferenca učiteljev podaljšanega bivanja (str. 16−20). Ljubljana: MiB.
Pečjak, S. (2000). Z igro razvijamo komunikacijske sposobnosti učencev. Ljubljana:
Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
81
Program osnovna šola. Učni načrt. Slovenščina. Posodobljena izdaja. (2018).
Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 30. 3.
Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 30. 3.