ANALIZA UČNIH PRIPRAV

Tabela 3: Ocenjevalna lestvica učnih priprav

ANALIZA VSEBINE Učitelj 1 Učitelj 2 Učitelj 3 Učitelj 4 Učitelj 5 Učitelj 6 Učitelj 7 Učitelj 8 Učitelj 9

1. USTREZNOST OBSEGA IN GLOBINE

ZELO USTREZNO x x x x

MANJ USTREZNO x x x x

NI USTREZNO

2. ZNANSTVENO STROKOVNA NEPOROČENOST

ZELO USTREZNO x x x x x x

MANJ USTREZNO x x

NI USTREZNO

3. USTREZNOST GLEDE NA RAZVOJNO STOPNJO UČENCA

ZELO USTREZNO x x x x x x x x

MANJ USTREZNO NI USTREZNO

4. IZVIRNA IZBIRA LIKOVNEGA MOTIVA

ZELO USTREZNO x x x x x

MANJ USTREZNO x

NI USTREZNO x x

5. IZVIRNA IZBIRA LIKOVNE TEHNIKE

ZELO USTREZNO

MANJ USTREZNO x

NI USTREZNO x x x x x x x

41

DIDAKTIČNA IN METODIČNA ANALIZA Učitelj 1 Učitelj 2 Učitelj 3 Učitelj 4 Učitelj 5 Učitelj 6 Učitelj 7 Učitelj 8 Učitelj 9

6. STRUKTURA UČNEGA PROCESA GLEDE NA VSEBINO IN CILJE

ZELO USTREZNO x x x

MANJ USTREZNO x x x x

NI USTREZNO x

7. USTREZNA IZBIRA UČNIH METOD IN OBLIK GLEDE NA ZASTAVLJENE CILJE

ZELO USTREZNO x x x x x x x

MANJ USTREZNO x

NI USTREZNO

8. ZAZNAMO FAZE

USTVARJALNEGA PROCESA

ZELO USTREZNO

MANJ USTREZNO x x x x x x

NI USTREZNO x x

9. PROBLEMSKO ZAZSNOVANA UČNA URA

ZELO USTREZNO

MANJ USTREZNO x

NI USTREZNO x x x x x x x

ANALIZA SPOZNAVNIH ELEMENTOV Učitelj 1 Učitelj 2 Učitelj 3 Učitelj 4 Učitelj 5 Učitelj 6 Učitelj 7 Učitelj 8 Učitelj 9

10. PREDVIDENI SMOTRI SO REALIZIRANI

ZELO USTREZNO x x x x x x x

MANJ USTREZNO x

NI USTREZNO Zelo ustrezno – 10 točk, ustrezno – 5 točk, ni ustrezno – 0 točk

42 Tabela 4: Vrednotenje učne priprave

UČNA PRIPRAVA Učitelj 1 Učitelj 2 Učitelj 3 Učitelj 4 Učitelj 5 Učitelj 6 Učitelj 7 Učitelj 8

DOSEŽENE TOČKE (možnih 100)

35 60 70 85 60 55 70 70

POVPREČJE (odstotki)

35 % 60 % 70 % 85 % 60 % 55 % 70 % 70 %

Po skupni analizi učnih priprav lahko trdimo, da učitelji ustrezno realizirajo cilje, ki si jih zadajo. Dobro poznajo tudi učne metode in oblike dela, vendar ne uporabljajo specifičnih učnih metod dela (metoda, ki izvira iz specifičnosti estetske komunikacije, metoda, ki izvira iz specifičnosti ustvarjalnih procesov, metoda, ki izvira iz kompleksnosti likovnega fenomena, in metoda, ki izvira iz specifičnosti individualnih rešitev v likovne izrazu). Te metode so kompleksnejše in učitelji jih uvajajo postopno.

Zelo ustrezno so razdelili učno uro na uvodni, osrednji in zaključni del. Skoraj vsi učitelji so v uvodnem delu predstavili likovno nalogo, kar je učencem predstavljalo motivacijo. V osrednjem delu so zapisali likovno izražanje. Le en učitelj je zapisal tudi: delo in vodenje, snovanje, spodbujanje, svetovanje in usmerjanje. V zaključnem delu so prav vsi učitelji naredili razstavo izdelkov in z učenci po kriterijih analizirali njihove izdelke.

Faze ustvarjalnega procesa pri likovni vzgoji si sledijo: faza učenja, igre, ustvarjanja, dela in vrednotenja. Le-te učitelji delno poznajo. V fazi učenja so učitelji predstavili likovno nalogo ter pomembne napotke za njihovo delo. V tem delu ure so nekateri učitelji demonstrirali postopek dela, s čimer izgubimo fazo igre oziroma spoznavanja z materialom in pripomočki. Nihče od učiteljev ni uporabil faze igre. Učenci niso imeli možnosti spoznati material, s katerim so se srečali v fazi dela. Prav tako nihče ni namenil pozornosti fazi ustvarjanja, kar v procesu ustvarjalnosti predstavlja iluminacijo oziroma fazo mirovanja. Ta je v našem šolskem sistemu problematična, saj zaradi časovnega pritiska nimajo časa razmišljati o likovnem problemu. Vsi učitelji so omenili fazo dela in fazo vrednotenja. Ker je faza vrednotenja zelo pomembna v učnem procesu, menim, da so učitelji presegli pričakovanja, saj so prav vsi omenili to fazo in kriterije vrednotenja. Nihče od učiteljev pa ni uporabljal nobene oblike problemskega pouka, saj so vsi učitelji podali likovno nalogo, kot odziv na »problem«

pa so učenci ustvarjali likovne izdelke.

43

Učne priprave so bile skoraj vse zelo ustrezno znanstveno-strokovno neoporečne.

Uporaba terminov je bila ustrezna. Vsi učitelji razumejo razliko med slikanjem in risanjem. Likovna naloga »Slikanje motiva z mešanjem barv« je bila zelo odprtega tipa. Učitelji so presenetili s širino svojega znanja. Presenetilo nas je dejstvo, da so se učitelji lotili tudi kompleksnejših likovnih pojmov, kot je kontrast, odtenki in mešanje vseh barv (ne samo primarnih). Za prvi razred morajo učenci osvojiti likovni pojem mešanja barv, vendar ni opredeljeno, ali to pomeni mešanje zgolj primarnih barv, ali to pomeni mešanje vseh barv ter črne in bele. V drugem razredu morajo učenci osvojiti pojem svetlenja in temnenja oziroma odtenki barv. Veliko učiteljev je ta likovni pojem predstavilo pod mešanje barv. Glede na to, da je učni načrt za poučevanja likovne umetnosti togo postavljen, ni nihče od učiteljev ravnal napačno, saj učni načrt omogoča učiteljem avtonomijo pri izbiri učnih ciljev. Na podlagi razvojne stopnje in interesov učencev, lahko učitelji prilagajajo učno vsebino svojim učencem. Zato ne moremo trditi, da so učitelji ravnali napačno. Vsak si je likovno nalogo definiral po svoje. Nekateri so mešali vse barve, nekaterim je bil cilj mešanje primarnih barv, drugim kontrast med barvo in črno-belo ip. Iz tega lahko zaključimo, da so tudi vsi učitelji realizirali svoje cilje, ki so si jih zadali v glavi učne priprave.

Likovna tehnika, ki so jo vsi učitelji izbrali je bila tempera tehnika, le en učitelj je izbral gvaš. Kar nas ne preseneča, saj vsi ljudje povezujejo slikanje s tempero barvo in čopiči. Poznavanje širine slikanja je ključno, za pestrejšo uporabi likovnih tehnik.

Likovne tehnike slikarstva so še; akril, gvaš, oljne barve, kolaž, mozaik ... Uporabimo lahko tudi raznorazne materiali in pripomočke za slikanje. Vse to nas oddaljuje od običajne tempera tehnike ter slikanja na risalni list A3 velikosti s čopičem. Pomembno pa je poudariti, da so učitelji omejeni likovnimi materiali in pripomočki, zaradi finančne stiske učencev, zato se učitelji lotevajo znanih in »cenejših« likovnih tehnik.

Likovni motivi učiteljev so raznoliki, le nekaj učiteljev je uporabilo likovni motiv, ki je oddaljen od otrokovih običajnih predstav. Dva učitelja sta si za navdih izposodila umetniška dela znanih slikarjev (Picassovi portreti in Mondrianovi kvadrati). Veliko učiteljev pa je v povezavi z umetniškimi deli, učencem pojasnilo likovne pojme.

Menimo, da bi lahko učitelji učencem dali svobodno izbiro likovnega motiva oziroma, tako širok pojem, da se lahko samostojno odločijo za motiv. S tem pa bi se izognili podobnosti likovnih izdelkov.

44