Cilj raziskave je ugotoviti povezanost vezane in nevezane improvizacije, petja načrtno izbranih pesmi ter poslušanja izbranega glasbenega programa po TLP metodi s težavami otrok v govorno-jezikovnem, socialnem in čustvenem razvoju, kot tudi ustreznost in učinkovitost kombiniranih metod pomoči z glasbo v praksi.
38 4.3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA V raziskavi smo preučevali sledeča vprašanja:
1. Raziskovalno vprašanje:
V kolikšni meri so metode vezane in nevezane glasbene improvizacije, petja načrtno izbranih pesmi ter poslušanja izbranega glasbenega programa po TLP modelu pri pomoči z glasbo ustrezne in pripomorejo k boljši verbalni in neverbalni komunikaciji predšolskega otroka z lažjo govorno-jezikovno motnjo in čustvenimi težavami?
2. Raziskovalno vprašanje:
V kolikšni meri so metode vezane in nevezane glasbene improvizacije, petja načrtno izbranih pesmi ter poslušanja izbranega glasbenega programa po TLP modelu pri pomoči z glasbo ustrezne in pripomorejo k zmanjšanju bojazni in tesnobe pred določenimi dejavnostmi pri predšolskem otroku z lažjo govorno-jezikovno motnjo in čustvenimi težavami?
3. Raziskovalno vprašanje:
V kolikšni meri so metode vezane in nevezane glasbene improvizacije, petja načrtno izbranih pesmi ter poslušanja izbranega glasbenega programa po TLP modelu pri pomoči z glasbo ustrezne in pripomorejo k izboljšanju motoričnih sposobnosti, pozornosti in koncentracije, ter k razvoju psihosocialnih sposobnosti (odnosi z vrstniki in odraslimi) pri predšolskem otroku z lažjo govorno-jezikovno motnjo in čustvenimi težavami?
4.4 METODOLOGIJA
4.4.1 Raziskovalna metoda in raziskovalni pristop
Povezanost metod vezane in nevezane glasbene improvizacije, petja načrtno izbranih pesmi ter poslušanja izbranega glasbenega programa po TLP modelu pri pomoči z glasbo predšolskima otrokoma z lažjo govorno-jezikovno motnjo, čustvenimi in socialnimi težavami smo sistematično preučevali s kvalitativno raziskovalno metodo -študijo primera.
39
Pri kvalitativni raziskavi smo uporabili različne metode zbiranja empiričnega gradiva in analize ter upoštevali različne poglede na določeno vprašanje in dogajanje. (Mesec, 1998)
Študija primera pomeni celovit opis posameznega primera in njegova analiza, tj. opis značilnosti primera in dogajanja ter opis procesa odkrivanja teh značilnosti, tj. procesa raziskovanja samega. (Mesec,1998)
Ves čas poteka raziskave smo preverjali posamezne vidike razlage, jih analizirali in sintetizirali in poglabljali, da smo na koncu prišli do sorazmerno verjetnih spoznanj.
Pri kvalitativni raziskavi smo uporabljali najrazličnejše metode zbiranja empiričnega gradiva: metode opazovanja, spraševanja in izkoriščanja dokumentarnih virov.
Uporabljali smo metode in tehnike, značilne za tradicionalno empirično analitično raziskovanje (kvantitativno raziskovanje), in tudi take, ki so se razvile pretežno v okviru akcijskega raziskovanja. Pri izboru določene tehnike ni bilo vprašanje, ali bo dala kvantitativne podatke, ampak, ali nam bo z njo uspelo čim bolj vsestransko, primerno problemu, spremljati uvajanje akcijskih korakov (pisanje dnevnika, vodeni ali prosti intervjuji, anketni vprašalniki z odprtimi odgovori, fotografski, avdio in video posnetki in drugi izdelki).
Pomembno je bilo vsakodnevno pisanje dnevnika, da smo dokumentirali in razjasnili posamezne fraze v raziskovanju in da smo se kot avtorji vedno sami odločali, katere dele bomo dali v branje drugim in katerih ne. Vsak zapis smo dokumentirali z datumom in krajem dogajanja. V dnevnik smo poleg dogajanj vpisovali tudi občutja, razmišljanja, slutnje, razlage itd. in vanj nalepili tudi pomembnejše dokumente, tj. posamezne fotografije, zapisnike in kopije opazovalnih protokolov.
V študiji primera smo prikazali vedenjske in socialne značilnosti otrok z lažjo govorno-jezikovno motnjo in čustvenimi težavami ter njuni stopnji pozornosti in vztrajanja v dejavnostih ob pričetku, med in po zaključenih dejavnostih pomoči z glasbo za vsakega preučevanega otroka posebej.
Protokol pomoči z glasbo smo vnaprej načrtovali, vendar smo znotraj protokola dopuščali tudi spremembe načrtovane pomoči z glasbo glede na izkazan interes otroka.
Posamezno glasbeno terapevtsko srečanje so sestavljali otvoritveni protokol (glasbena sprostitev z igro, improvizacija, petje …), jedro pomoči z glasbo – temeljna dejavnost
40
(vezana ali nevezana glasbena improvizacija, petje načrtno izbranih pesmi ali poslušanje izbranega glasbenega programa po TLP modelu) ter zaključni protokol (poustvarjanje, poslavljanje in povabilo na prihodnje srečanje).
4.4.2 Opis vzorca
V raziskavo sta bila vključena deklica, stara pet let in tri mesece ter deček, star šest let in dva meseca, ki obiskujeta vrtec s prilagojenim programoma izvajanja in dodatno strokovno pomočjo. Oba sta opredeljena kot otroka z lažjo govorno-jezikovno motnjo.
Pri obema so prisotne tudi motnje pozornosti in koncentracije ter čustvene in vedenjske težave. Zaradi varovanja osebnih podatkov sta imeni obeh otrok spremenjeni.
Otrok 1 – deklica Ela
Deklica je bila vključena v program vrtca pri starosti enega leta. Prvič smo opazili odstopanja v njenem vedenju v primerjavi z drugimi otroci, ko je dopolnila dve leti. Z deklico smo individualno enkrat tedensko (10–15 minut) začeli preventivno izvajati dejavnosti, s katerimi naj bi izboljšali njene socialne in komunikacijske veščine. Deklica v začetku pri igri ni vzpostavljala stikov z nikomer, ni sprejemala igrač, ni se obračala k vzgojiteljici in ni vzpostavlja nobenega očesnega stika. V njenem prijemu ni bilo moči.
Prvi opazen očesni stik je vzpostavila s pomočjo ogledala. Rada je igrala na preproste ritmične inštrumente, toda ne vedno, odvisno od njenega trenutnega razpoloženja. Šele po preteku pol leta je bila voljna sodelovati v igrah. V primerjavi s sovrstniki je imela dobro razvit ritmični posluh, privlačile so jo glasbene in plesne dejavnosti. V poročilu, ki predstavlja del dokumentacije, je vzgojiteljica zapisala: »Deklica ima težave na področju gibanja in govora. Njeni gibi so nenadzorovani, pri hoji in teku se pogosto spotakne, pri oblačenju potrebuje pomoč. Njen govor je zelo tih in težje razumljiv. Na enostavna vprašanja odgovori največkrat »da«, ne glede na vsebino vprašanja.«
Starši so vložili zahtevek za usmerjanja deklice zaradi težav na področju gibanja in govora. Klinični psiholog je med drugim zapisal, da ima deklica slabo razvito motoriko in telesno koordinacijo. Logoped je navedel, da je dekličin govor tih in nejasen, besedni zaklad skromen. Defektolog je v svojem poročilu, podobno kot drugi strokovni delavci ugotovil težave na področju govora in jezika, slabše razvito grobo in fino motoriko ter skromen besedni zaklad. Komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami Zavoda
41
RS za šolstvo je predlagala, da se deklico, kot otroka z lažjimi govorno-jezikovnimi motnjami, usmeri v program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo.
V naslednjem letu smo na podlagi usmeritve, v sodelovanju s člani strokovne skupine (logopedinja, specialna pedagoginja), z deklico enkrat tedensko, eno uro izvajali dejavnosti s področja motorike, razumevanja osnovnih matematičnih pojmov ter govora in jezika. Pri govoru ter bogatenju besednega zaklada in pri vključevanju v skupino, smo opazili manjši napredek. Na področju razumevanja matematičnih pojmov (več/manj, večje/manjše, na/pod,…) in pri prepoznavanju barv, ni bilo opaznega napredka.
Deklici, stari 5 let in 3 mesece, smo v šolskem letu 2015/2016, v okviru raziskave, začeli nuditi redno pomoč z glasbo. Pomoč z glasbo je potekala po predhodno načrtovanem programu po kombinirani metodi: vezana in nevezana zvočna improvizacija, petje izbranih pesmi in poslušanje izbranega glasbenega programa.
Učinke pomoči z glasbo pri deklici z lažjo govorno-jezikovno motnjo, motnjo pozornosti in koncentracije, s čustvenimi in vedenjskimi težavami ter težavami z vključevanjem v oddelek smo preučevali s kvalitativno raziskovalno metodo študija primera.
V raziskavi so sodelovali starši deklice in člani strokovne skupine v vrtcu: logopedinja, specialna pedagoginja, vzgojiteljica ter psiholog in ravnateljica vrtca.
Otrok 2 – deček Tobi
Deček je pričel obiskovati naš vrtec po priselitvi. V času, ko je obiskoval predhodni vrtec, je bil na podlagi strokovnega mnenja Komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami Zavoda RS za šolstvo usmerjen v »Program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in z dodatno strokovno pomočjo«. Tudi pri njem je kot vrsta in stopnja primanjkljaja oziroma motnje navedeno: otrok z lažjimi govorno-jezikovnimi motnjami. Dodeljene so mu bile tedensko 3 ure strokovne pomoči. Z njim so daljši čas delali specialni pedagog, logoped in svetovalna delavka. Na predlog komisije za usmerjanje je bil otroku za eno leto odložen pričetek šolanja.
42
V poročilu, ki je bilo izdelano po kratkem uvajalnem obdobju in je predstavljalo osnovo za pripravo programa pomoči z glasbo, so člani strokovne skupine (specialna pedagoginja, vzgojiteljica, svetovalna delavka, ravnateljica) med drugim zapisali, da ima otrok govorno-jezikovne motnje, da pri vsakodnevnih dejavnostih potrebuje veliko spodbud in dodatne motivacije ter pohvale in da je njegova pozornost zelo kratkotrajna.
Ker v tako kratkem času vodstvo vrtca kljub prizadevanjem ni uspelo dobiti pomoči logopeda, smo se v okviru strokovne skupine dogovorili, da vsi člani skupine pri neposrednem delu z otrokom v svoje delo v čim večji meri vključimo dejavnosti za izboljšanje govorno-jezikovnih sposobnosti.
Dečku, staremu 6 let in 2 meseca, smo v šolskem letu 2015/2016, v okviru raziskave, začeli nuditi redno pomoč z glasbo. Pomoč z glasbo je potekala po predhodno načrtovanem programu po kombinirani metodi: vezana in nevezana zvočna improvizacija, petje izbranih pesmi in poslušanje izbranega glasbenega programa, Učinke pomoči z glasbo pri dečku z lažjo govorno-jezikovno motnjo, motnjo pozornosti in koncentracije smo preučevali s kvalitativno raziskovalno metodo študija primera.
V raziskavi je sodelovala mati dečka in člani strokovne skupine v vrtcu (logoped, specialna pedagoginja, vzgojiteljica, psiholog, ravnateljica).
4.4.3 Pripomočki
V začetku raziskovanja smo pridobili potrebne podatke o deklici in dečku s pogovorom s starši ter pisnimi in ustnimi poročili specialnega pedagoga in logopeda. S pomočjo psihologa smo dobili vpogled v anamnezo otrok.
Izdelali smo program poteka raziskave in program pomoči z glasbo s pomočjo sledečih pripomočkov:
anamneza otroka,
ustna in pisna poročila učiteljev,
pisna poročila terapevtov,
pisna poročila logopeda,
pogovor s starši,
43
pogovor z dečkom na posameznih terapevtskih srečanjih in
podatkov pridobljenih z metodo opazovanja.
Uporabljali smo tudi naslednje pripomočke:
Orffov instrumentarij,
pianino,
glasbeni stolp,
zgoščenke,
slušalke,
pripomočki za likovno izražanje (plastelin, DAS masa, barvice …),
igrače in družabne igre ter
knjige (predvsem slikanice).
4.4.4 Postopek zbiranja podatkov
Za zbiranje podatkov smo uporabili več različnih metod in tehnik, ki so nam omogočile boljši vpogled v obravnavano problematiko.
Redno vsakodnevno pisanje dnevnika (Priloga 1–3) je omogočalo načrtovanje in vsaj delno sprotno beleženje podatkov. Večino opažanj in ugotovitev smo v dnevnik zapisali neposredno po izvedenem srečanju, ko so bili vtisi še sveži. Hkrati smo na podlagi analize pripravili načrt in izbrali ustrezne metode in tehnike pomoči za naslednje srečanje.
Za objektivnost zbranih podatkov ter sprotno spremljanje poteka in dinamike srečanj skozi celotni čas raziskave smo uporabili opazovalno listo srečanj (Priloga 4), kjer smo s pomočjo interne lestvice vrednotenja posameznih aktivnosti spremljali otrokov napredek na posameznem področju. Stopnjo aktivnosti smo ocenjevali individualno glede na čustvene, govorno-jezikovne in socialne kompetence posameznega otroka. Pri individualnih srečanjih in srečanjih v dvojicah sem aktivnosti ocenjevala sama, pri
44
skupinskih srečanjih pa sem v ocenjevanje vključila tudi vzgojiteljico posameznega otroka.
Za spremljanje in vrednotenje pomoči s programom poslušanja glasbe (TLP, Priloga 6) smo pripravili anketni vprašalnik (Kontrolna lista poslušanja, Priloga 5), ki smo ga izvedli pred začetkom in po končanem poslušanju programa.
Izvedli smo tudi nestrukturirane intervjuje s starši otrok in vzgojiteljico ter specialno pedagoginjo. Pridobljeni podatki so nam pomagali pri razumevanju in interpretaciji rezultatov anketnega vprašalnika, pa tudi pri načrtovanju srečanj.
4.4.5 Potek raziskovalnega dela
Pomoč z glasbo smo izvajali v okviru svetovalnega dela v vrtcu. Srečanja so potekala individualno, v dvojicah in skupinsko v prostorih vrtca po predhodno časovno in vsebinsko izdelanem programu pomoči z vezano in nevezano improvizacijo, petjem pesmi in poslušanjem glasbe. Za srečanje v dvojicah in skupinska srečanja smo se odločili z namenom, da bi otrok v interakciji z vrstniki poleg govorno-jezikovnih veščin v čim večji meri pridobival izkušnje tudi na socialnem in čustvenem področju. Skupno je bilo z deklico izvedenih 42 srečanj, od tega 26 individualnih, 9 srečanj v dvojicah in 7 skupinskih; z dečkom 34 srečanj, od tega 22 individualnih, 6 v dvojicah in 6 skupinskih.
Urnik srečanj je bil oblikovan v dogovoru z vodstvom vrtca in starši in je omogočal izvedbo individualnih in skupinskih srečanj v otrokovi matični igralnici. Srečanja v dvojicah so potekala v pedagoški sobi vrtca.
Otroka sta v dogovoru s starši poslušala program glasbe po modelu TLP enkrat dnevno, pet dni v tednu, tudi doma.
Pri skupinskih srečanjih je bil poudarek na aktivnostih, ki so omogočale sodelovanje in pozitivna doživetja obeh v raziskavo vključenih otrok. Na skupinskih srečanjih sta bili prisotni tudi vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice otrokove skupine.
Pri izvedbi posameznih srečanj smo bili pozorni na dinamiko in trenutne vzgibe otrok.
Temu smo sproti prilagajali metode in tehnike pomoči ter čas posameznih dejavnosti.
45
Podatke s posameznih srečanj smo zbirali predvsem z opazovanjem in razgovorom.
Občasno smo uporabili tudi posamezne tehnične pripomočke (snemalnik zvoka, video snemalnik), ki so nam omogočali, da smo s pomočjo posnetkov objektivno analizirali dogajanje po posameznih delih in v celoti.
Redno smo vodili dnevnik, v katerega smo poleg dogajanj vpisovali tudi občutja, razmišljanja in trenutne razlage dogajanja. Pri načrtovanju srečanj in pri analizi podatkov smo uporabili tudi metodo dokumentarnih virov, anketni vprašalnik (starši, vzgojiteljica, strokovni delavci) ter nestrukturiran intervju (triangulacija).
4.4.6 Podrobno načrtovanje pomoči z glasbo
Za vsako srečanje pomoči z glasbo smo pripravili podrobno pripravo (osnutki v prilogah 1-3).
Zaradi velikega obsega podatkov (skupno 78 srečanj) smo kot primer v specialističnem delu predstavili le del priprav. Izmed individualnih srečanj smo izbrali štiri: uvodno srečanje, srečanje po enem mesecu, srečanje po dveh mesecih in zaključno srečanje.
Izmed srečanj v dvojicah in skupinskih srečanj pa smo predstavili uvodno in zaključno srečanje.
V pripravo so že vpisani podatki, ki smo jih zbirali predvsem z opazovanjem poteka pomoči z glasbo in razgovorom. Podatke smo vpisali takoj po končanem srečanju.
46
4.4.6.1 Podrobne priprave srečanj z vpisanimi ugotovitvami in opažanji - Primer 1 Otrok: Deklica Ela
Polni spekter – celotno slišno območje:
skladbe št. 7: W. A. Mozart Simfonija K 73, W. A. Mozart Divertimento 16 K 289 finale tako, da celoten čas poslušanja traja približno 15 minut.
Aktivnosti med poslušanjem:
Ob poslušanju je deklica barvala ptička, ki si ga je sama izbrala med ponujenimi pobarvankami ptičev.
Opomba: V navodilih za izvajanje je nasvet, da otroka, če ni sposoben mirnega poslušanja, zaposlimo z drugimi dejavnostmi (Doman,2003).
Ugotovitve in opažanja:
Glasbo je Ela že nekaj dni poslušala v svoji skupini, ob uvodu v opoldanski počitek ter tudi popoldan, doma, v prisotnosti staršev.
Ob prihodu je deklica takoj zagledala slušalke in jih prijela v roko ter ogledovala. Opazila sem zadržanost.
Ptičke sem za prvo skupno srečanje izbrala zato, kes se tudi v psiho-akustično spremenjeni glasbi na posnetkih TLP oglašajo ptički.
Deklica je pri tem polnila prostor na pobarvanki s posameznimi črtami in lisami. Uporabljala je flomastre živahnih barv. Po 10 minutah poslušanja je z barvanjem prenehala in pričela zlagati flomastre v vrsto, jih prelagati iz kupčka na kup in izgovarjati naključna imena barv ne glede na konkretno barvo flomastra.
Tudi sama sem si že v začetku nadela slušalke. Uravnavala sem glasnost in opazovala Elino odzivnost. Glasba ji je bila očitno všeč.
Imela je nekaj težav z nošenjem slušalk (ni bila sproščena v gibanju).
Ob koncu poslušanja (in barvanja) je povedala, da ima rada konjičke. Bila je vesela ideje, da slušalke naslednjič okrasiva z nalepkami konjičkov.
47
Osrednja dejavnost Tema srečanja: Spoznavanje in odpiranje
Cilji: Vzpostavitev zaupljivega odnosa, zmanjšanje bojazni in tesnobe Metode in
tehnike pomoči:
- nevezana glasbena improvizacija - petje
Inštrumenti in pripomočki:
- ropotulje - bobenčki - palčke - triangel
- niz treh zvončkov na palčki Trajanje
srečanja:
10 min
Potek srečanja:
Ko sva iz poslušanja glasbe in spremljajočega risanja, kjer je bila deklica dokaj sproščena, prešli na naslednje dejavnosti, kjer je bilo potrebno vzpostaviti komunikacijo in stik, se je deklica zaprla.
V začetku sem zato malo počakala, nato pa previdno navezala stik s pomočjo igranja prstne igrice.
Ko sem ji nato ponudila inštrumente, je sprva ponujene inštrumente zavračala. Počasi sem ji posamezne inštrumente (bobenček, nato palčke in ropotuljice) uspela približati.
Nato je zelo počasi in potihoma in zelo kratko zaigrala na ropotuljico. Na dodatne spodbude se ni odzivala.
Ko je prenehala igrati na ropotuljico, sem ji zapela še pesmico
»Šola«, pri kateri gre za kombinacijo prepevanja in izreke besedila.
(Bistvo te pesmi je v doživetem govorjenem petju brez določene tonske višine v določenem ritmu in s poudarkom na razumljivem izgovarjanju črke »R«.) (Priloga 9).
Zaključni del:
Zapela sem ji zaključno pesmico, lastno izmišljarijo, ki vsebuje mahanje in pozdrav. Besedilo: »Adijo, adijo, se vidiva naslednjič«
(Priloga 12).
Nato sem počasi zložila inštrumente v košaro.
48 Ugotovitve in
opažanja:
Pri poslušanju glasbe nisva imeli večjih težav, saj je deklica že nekaj dni poslušala glasbo tudi v prisotnosti staršev, pa tudi sama glasba ji je bila očitno zelo všeč.
Ko sva stopili v drugi del igralnice, kjer sem imela pripravljeno košaro z ritmičnimi inštrumenti, mi je deklica pokazala svojo igračko, ki jo je prinesla s sabo, a mi je ni želela pokazati od blizu.
Očesnemu stiku se je deklica celoten potek srečanja izogibala, pogled je imela uprt v tla.
Po spremenjeni obrazni mimiki sem videla, da sem se z izbiro prstne igrice odločila prav.
Ko sem ji ponujala inštrumente, drugega za drugim, mi je sprva jasno pokazala, da ji to ne ugaja. Kasneje je previdno, plaho in neizrazito ter brez ritma, zaigrala na eno izmed ropotuljic. Nekaj sekund je vztrajala, se mi (prvič) bežno nasmehnila in nato ropotuljico odložila na tla.
Ko sem ji zapela pesmico Šola, si je spet nadela žalosten izraz.
Poslušala je molče in brez izraza.
Pri poslovilni pesmici in pospravljanju me je stoje in nemo opazovala.
Povzetek:
Čeprav sem z deklico Elo predhodno, v okviru svetovalnega dela v vrtcu, delala vsaj enkrat tedensko že dobri dve leti, je bil občutek ob tem ponovnem srečanju (po trimesečnem premoru), kot bi se srečali prvič. Deklica je bila zelo zadržana in plašna in v začetku ni kazala čustev.
Pri igranju prstne igrice sem sprva začutila togost telesa in krč, ki se je postopoma sprostil.
Ko je določena dejavnost vsaj minimalno stekla, se je njeno počutje za nekaj hipov nekoliko spremenilo (manj žalosten izraz na obrazu), ko pa sva prešli na drugo dejavnost, se je deklica ponovno zaprla in ni kazala nobenih čustev.
Njena aktivnost je bila ves čas srečanja zelo nizka, dogajanje je predvsem opazovala.
49
Polni spekter – celotno slišno območje:
skladbe št. 1: W. A. Mozart Divertimento 8 v F-duru, F. Danzi Pihalni kvintet Op 56
skladbe št. 2: F. Danzi Pihalni kvintet Op 56, W. A. Mozart Divertimento 9 K 240 Menuet, J. Haydn Divertimento 1
skladbe št. 3: J. Haydn Divertimento 1, J. Haydn Op 55, W. A. Mozart Divertimento 9 K 240 Menuet
Trajanje posameznimi kosi. Kasneje sem ji ponudila lepilo.
Ugotovitve in opažanja:
Pri rezanju ni bila pozorna na sličice. Na začetku je list prerezala in sličice z njim. Sicer se je trudila in sama sebi govorila: Pazi, pazi,
Pri rezanju ni bila pozorna na sličice. Na začetku je list prerezala in sličice z njim. Sicer se je trudila in sama sebi govorila: Pazi, pazi,