Starši:
S starši smo se v zvezi raziskavo prvič srečali približno dva tedna pred pričetkom izvajanja pomoči z glasbo, da smo jim predstavili raziskovalno delo in pridobili dovoljenja za raziskovanje. Prosili smo jih za aktivno sodelovanje, predvsem pri izvajanju programa poslušanja. Kontakti s starši so bili pogosti, saj sem jim sproti (tedensko) pripravljala posnetke z glasbo, pri čemer smo se vedno tudi pogovorili o poteku poslušanja in dekličinih odzivih. Poleg tega sem s starši, v primeru nejasnosti ali nenadnih sprememb, komunicirala tudi preko telefona.
Posebej aktivno je pri programu poslušanja sodeloval oče, s katerim sva na začetku skupaj preizkusila tudi tehnično opremo (predvajalnik zvoka, slušalke). Podala sem mu natančna navodila, kako se oprema uporablja in kaj je pri samem poslušanju potrebno upoštevati (ustrezen vrstni red posnetkov, nivo glasnosti, pravilno obrnjene slušalke).
Natančno smo se tudi pogovorili o aktivnostih, ki jih je Ela izvajala ob poslušanju glasbe.
Starši so bili nad idejo, da bo njihova hčerka deležna dodatne pozornost in pomoči, že takoj navdušeni. Zelo dobro so sprejeli tudi program poslušanja glasbe, za katerega pravijo, da je v času izvajanja pomoči pri njih doma postal rutina, brez katere si ne morejo predstavljati dneva. Pravijo, da se deklica ob poslušanju vedno umiri, riše ali barva in potem tako komunikacija kot tudi nadaljevanje vsakodnevnih opravil lažje steče.
Pri izpolnjevanju vprašalnika po končani raziskavi so starši med drugim povedali tudi, da so opazili bistven napredek predvsem pri uporabi novih besed. Povedali so tudi, da je njena koncentracija v veliki meri odvisna od njene trenutne pripravljenosti in razpoloženja.
114 Vzgojiteljica:
Z Elino vzgojiteljico sva sodelovali praktično vsak dan. Tudi njo sem najprej podrobno poučila o pravilni uporabi predvajalnika glasbe. Pripravljala sem ji posnetke, ki jih je Ela poslušal v določenem tednu, skupaj sva pripravili tudi podrobnejši načrt za skupinska srečanja. Pomagala mi je tudi pri izbiri otrok za srečanja v dvojicah.
Vzgojiteljica mi je ves čas raziskave sproti poročala o spremembah, ki jih je opazila pri deklici. Proti koncu raziskave je večkrat omenila, da je opazila pogostejše socialne stike in povečano odprtost deklice za sodelovanje. Iz svojih izkušenj predvideva, da bo sedaj deklica najverjetneje hitreje napredovala tudi na govorno-jezikovnem področju.
Dodatno pri izpolnjevanju anketnega vprašalnika je povedala še, da glede razumevanja navodil v tem času ni opazila bistvenih sprememb. Ela še vedno skoraj pri vsaki dejavnosti potrebuje dodatna navodila ali prikaz dejavnosti. Tudi barv še vedno ne loči in ne poimenuje niti osnovnih barv. Njena risba je na prehodu iz stopnje čečkanja in simbolne stopnje risanja. Glavonožca še ne nariše.
Prepričana je tudi, da je govorno-jezikovna motnja samo pridružena motnja in da gre pri deklici za kombinirano motnjo. Pri njej opaža tudi določene znake motenj avtističnega spektra.
Specialna pedagoginja:
Ela rada govori in zastavljala vprašanja o tem, kaj je videla. Njen govor je tih, večinoma postavlja kratka vprašanja. Daje kratke odgovore.
Deluje krhko, govori zelo tiho, stvari se dotika zelo nežno. Njena motorika je slabša. Ne zmore skokov po eni nogi, tudi sonožni skoki ji delajo težave. Težave ima s koordinacijo.
Zelo veliko truda vloži v natikanje kroglic, gnetenje plastelina, oblikovanje kroglic ...
Drža pisala je ohlapna. Pri barvanju pobarva zelo mali del pobarvanke. Ko menja barvico, barva po isti sledi kot je s prejšnjo barvico. Riše samo črte, ki so včasih nesklenjene, včasih pa sklenjene.
115
Pri delu ima vedno levo roko pod mizo, vse dela samo z desno roko. Po opozorilu položi tudi levo roko na mizo ali si po potrebi z njo tudi pomaga.
Ne zna poimenovati in prepoznati barv. Ve samo primerjati: ta je kot sonce, ta je kot trava, ne ve pa povezati – rumena kot sonce.
Pri opisovanju slik potrebuje več časa in usmerjanje. Slišano besedilo si delno zapomni, ve našteti nekaj oseb/živali, ki so nastopale v besedilu.
Včasih kaže strah pred stvarmi, ki so ji nove, nelagodje pa pokaže tudi pri stvareh/situacijah, ki zanjo niso nove.
Na začetku ji je raba škarjic povzročala velike težave, sedaj pa jih pravilno prime in drži ter reže. Ne zmore pa še rezanja po črti.
5.4.2 Povzetki nestrukturiranih intervjujev – Primer 2
Starši (mama):
Mama se je bila zaradi težavne družinske situacije z mlajšim otrokom primorana v kratkem času preseliti. O otroku pove, da je zelo živahen in da je doma noče ubogati. Za mizo k pobarvankam sede takrat, kadar se sam odloči. Pove, da je zelo nemiren otrok, da uporablja tudi grde besede, ker so pač prej živeli v takem okolju. Pove tudi, da se boji, da jo bo tudi ta najmlajši otrok pretepal, kot so jo njegovi bratje, ki jih bo zato raje dala v rejništvo, da se bodo tam kaj naučili.
Z mamo smo se srečali slaba dva tedna pred začetkom raziskave. Predstavili smo ji načrt raziskovalne naloge in jo hkrati povabili k aktivnemu sodelovanju pri poslušanju glasbe. Z mamo sva večkrat skupaj preizkusili tehnično opremo. Potrebovala je nekaj več navodil glede uporabe opreme in tudi glede programa poslušanja glasbe na domu.
Sprva ni verjela, da bo njen sin sploh želel poslušati klasično zvrst glasbe. Kasneje je pripovedovala, da je bil fant nad poslušanjem navdušen in jo je v primeru, da je pozabila, kar sam opomnil, da mu je pred spanjem nadela slušalke. Aktivnosti, ki naj bi
116
jih izvajal ob poslušanju (pobarvanke, testo, lego kocke), sem mu pripravila kar v vrtcu, da jih je odnašal s sabo domov.
Kontakti z mamo so bili pogosti, saj sem sproti (tedensko) pripravljala posnetke z glasbo. Takrat je mama tudi pripovedovala o Tobijevih odzivih, ki jih je opazila ob aktivnem poslušanju doma. Podrobno sva se pogovorili o aktivnostih, ki jih je Tobi izvajal ob poslušanju glasbe. Večkrat sva se pogovarjali tudi po telefonu, sploh ko je bil Tobi zaradi bolezni doma. Za takšen primer smo se s starši že pred začetkom poslušanja dogovorili, da programa ne prekinjamo, in da otroci poslušajo glasbo dvakrat dnevno doma.
Po končani raziskavi je mama povedala, da je bilo zanjo pri Tobiju zelo nenavadno to, da je vztrajal pri poslušanju glasbe in tudi pri dejavnostih, ki jih je izvajal ob poslušanju bistveno dlje časa, kot je bila prej navajena. Poleg tega je opazila tudi, da Tobi veliko bolj z zanimanjem posluša vse zvrsti glasbe in zraven večkrat tudi zapleše.
Vzgojiteljica:
Ob prihodu otroka v naš vrtec je vzgojiteljica opazila izrazit grafomotorični zaostanek v razvoju. Kultura prehranjevanja je bila izredno nizka. Prijem pribora in pisala je bil okoren. Deček je do ostalih otrok izražal agresivno vedenje, težko si je našel prijatelje.
Vzgojiteljica je opazila tudi izrazit motorični nemir in klovnovsko obnašanje.
Deček je prišel iz okolja, kjer se govori narečje brez dvojine. Pri dečku so bile opazne težave na področju ponovnega priklica novih vsebin in izredno reven besedni zaklad.
Navodila je bilo potrebno večkrat ponavljati. Ni vztrajal pri dejavnosti, pogosto je begal iz kotička v kotiček. Dlje časa je vztrajal le pri igri z lego kockami.
Omenila je tudi, da otrok izhaja iz neurejene družinske situacije. Njegova mama po njenem mnenju materinski vlogi ni dorasla in vzgoji svojih otrok ni kos.
Deček je bil kasneje v skupini dobro sprejet. Ves čas je iskal družbo razigranih, živahnih vrstnikov. Pričel je tudi upoštevati meje, ki mu so mu bile postavljene s strani vzgojnega tima, sprejel je njuno avtoriteto in popravljal svoje obnašanje že na podlagi nebesedne govorice katere izmed vzgojiteljic.
117
Vzgojiteljica je v času poteka raziskave opazila izboljšanje predvsem na področju govora in grafomotorike. .
Specialna pedagoginja:
Pri urah zelo rad sodeluje in se igra različne družabne igrice. Vedno je nasmejan in dobre volje in zelo rad pripoveduje o svojih dogodivščinah. Njegov govor je težje razumljiv. Večkrat se tudi ne spomni izraza za določen predmet oziroma situacijo. Tako strašilo hitro postane ptič, ovca pa na primer krava.
V gibanju je spreten. Rad skače, preskakuje, se plazi in teče. Pri finomotoriki je nekoliko bolj okoren in hitro odneha. Potrebuje veliko spodbude, da delo dokonča. Na začetku se sicer trudi, da bi bil natančen, že po nekaj minutah pa si želi delo čim prej končati.
Predmete razvršča po barvi, obliki, velikosti. Poišče par dani figuri, sliki in med enakimi elementi najde drugačnega. Slike tudi samostojno razvršča po zaporedju dogodkov ter poimenuje in prepozna prikazana števila do 5. Zelo ga zanimajo avtomobilčki iz neke risanke. Kadar mu v zadnjem času prinesem naloge, vezane na to temo, se zelo potrudi in je mnogo bolj pozoren kot je bil v začetku.
Pri individualnem delu izven oddelka ima največ težav z vztrajanjem. Rabi veliko spodbude in različnih materialov, ki ga pritegnejo k delu. Pohvala in nagrada mu veliko pomenita in se že zaradi tega večkrat potrudi.