upoštevanje in izvajanje načela interdisciplinarnega in medsektorskega sodelovanja na ravni načrtovanja, izvajanja in eval-vacije politik, zakonodaje in služb,
upravljavska struktura RNPDZ na nacionalni, regionalni in lokalni ravni,
a. vzpostavitev interdisciplinarnega Programskega sveta in interdisciplinarnih strokovnih delovnih skupin, ki podpirajo razvoj intervencij, izobraževanje, vodenje, koordinacijo in evalvacijo implementacije RNPDZ,
i. regionalni svet za duševno zdravje in lokalne (interdisciplinarne, medsektorske) skupine za zdravje v skupnosti, razvoj in implementacija medsektorskih in interdisciplinarnih promocijskih in preventivnih programov na področju duševne-ga zdravja,
166 -a. govorimo tako na državni ravni kot tudi na lokalni,
i. centri za duševno zdravje (CDZ) za regionalno dostopnost otrok in njihovih družin do pravočasne in kakovostne obravnave,
ii. svetovalni centri za otroke, mladostnike in starše, ki interdisciplinarno obravnavajo in ponujajo ustrezno podporo otrokom in mladostnikom s specifičnimi težavami pri učenju ter drugimi težavami v duševnem zdravju,
zagotovitev dostopne, celostne in kakovostne obravnave na področju duševnega zdravja v skupnosti,
a. vzpostavitev interdisciplinarnih centrov/timov in medresorskih služb, katerih naloga bo zagotavljanje dostopne, ce-lostne in kakovostne obravnave otrok, mladostnikov in odraslih,
dostopnost do interdisciplinarnih služb na področju duševnega zdravja otrok na primarni, sekundarni in terciarni ravni zdra-vstvenega varstva,
a. primer: vedenjske motnje s trajajočim agresivnim vedenjem: ustanovitev medresorske in interdisciplinarne delovne skupine, ki bo preučila in nadgradila obstoječi model obravnave, ki jo izvaja Zavod Planina,
zagotavljanje dostopnosti do interdisciplinarnih timov in skupnostne obravnave odraslih z duševnimi motnjami na primarni ravni, a. uveljavitev z regijskimi Centri za duševno zdravje za odrasle (CDZO),
b. posebna skrb tudi za starejše: spominski centri, kjer bodo zagotavljali medicinsko, psihološko, socialno in funkci-onalno oceno stanja ter intervencije za osebe z demenco in njihove svojce. Delovali bodo interdisciplinarno in se povezovali z zdravniki družinske medicine, CDZO ter ostalimi sodelavci v skupnosti,
c. interdisciplinarno sodelovanje za preprečevanje samomorilnega vedenja in obravnavo tvegane in škodljive rabe alkohola, zagotavljanje ustrezne usposobljenosti zdravstvenih delavcev in strokovnih delavcev drugih resorjev za delo z osebami z duševnimi motnjami
a. prvi ukrep: razvoj modela izobraževanja za interdisciplinarno delo in sodelovanje pri obravnavi oseb z duševnimi motnjami, b. področja: patronaža, forenzika, družinska medicina, psihiatrična zdravstvena obravnava.
DISKUSIJA
Pri pregledu dveh strateških dokumentov, to sta Deklaracija o duševnem zdravju in človekovih pravicah in Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028, smo ugotovili, da je izrecno pojasnjena vloga medicinske sestre minimalna. Deklaracija poziva vse deležnike, ki delujejo na področju duševnega zdravja, k interdisciplinarnemu sodelovanju, ki pa ga natančneje ne opisuje – za to pooblasti visokega komisarja Organizacije združenih narodov za človekove pravice.
Resolucija medicinsko sestro izrecno omenja le kot del kadrovske strukture v ambulantah in regionalnih centrih, ki je v po-moč psihiatru ali psihologu.
Tako Deklaracija kot tudi Resolucija poudarjata pomen izobraževanja in raziskovanja vseh deležnikov pri obravnavi pacienta z duševno motnjo. Dejstvo je, da je za interdisciplinarno sodelovanje potrebnega veliko znanja–medicinska sestra mora tako imeti osnovno poznavanje delovanja (ne)vladnih organizacij kot tudi postopkov zdravljenja, ki jih izvaja psiholog, psihi-ater itd. Zupančič in Pahor (2014) v raziskavi ugotavljata, da prav tako znanje medicinskim sestram v Sloveniji primanjkuje.
Medicinska sestra se tako mora soočati z disciplinarnimi in sektorskimi mejami ter pomanjkanjem znanstvenih informacij vslovenskem jeziku. Za učinkovito delovanje v interdisciplinarnem timu izvajalci zdravstvene nege potrebujejo predvsem znanje, prizadevati si morajo za lastno informiranost in informiranost subjektov njihovega dela o pravicah, odgovornostih in možnostih pomoči ter se odzvati na potrebe pacientov tako pri individualnem kot sodelovalnem delovanju v skupnostni ali institucionalni obravnavi. Navedenega žal primanjkuje.
Poročilo visokega komisarja Organizacije združenih narodov za človekove pravice ugotavlja, da države večino finančnih sredstev na področju duševnega zdravja namenijo psihiatričnim klinikam in bolnišnicam, kar je v nasprotju z ugotovitvijo Lapajne (2012). Avtor poroča, da v Sloveniji prihaja do premika v skrbi za duševno zdravje, saj se poudarja obravnava na lokalni ravni tj. v skupnosti in ne samo institucionaliziranega psihiatričnega modela skrbi. Pri tem imajo pomembno vlogo interdisciplinarni timi, ki po mnenju Zupančič in Pahor (2014) zapolnjujejo vrzel v delovanju mreže izvajalcev, ki izvajajo pro-grame in storitve za duševno zdravje.
ZAKLJUČEK
Delovanje medicinske sestre v interdisciplinarnem timu je ključnega pomena, saj je le-ta v nenehnem stiku s pacienti z du-ševno motnjo in njihovimi svojci. Delovanje v interdisciplinarnem timu je zahtevno, saj zahteva veliko znanja in izkušenj, zato se morajo medicinske sestre v prihodnje več izobraževati, predvsem pa delovati in se povezovati izven svoje znanstvene discipline tj. zdravstvene nege. Posledica nepovezovanja je tudi nabor zunanjih strokovnjakov, ki so sodelovali pri pripravi Resolucije; ob pregledu lahko ugotovimo, da ni nobene medicinske sestre, ki bi delovala na področju duševnega zdravja.
LITERATURA
Konec Juričič, N. & Kuhar, D., 2018. Kaj nam prinaša Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja (RNPDZ) 2018-2028. [Pdf] Available at: http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/datoteke/resolucija_o_nacionalnem_programu_dusevnega_zdravja_2018-2028_doroteja_ku-har.pdf [5. 02. 2019].
Lapajne, G., 2012. Varovanje pravic oseb s težavami v duševnem zdravju. Časopis za kritiko znanosti, 40(250), pp. 95-105.
Ministrstvo za zdravje, 2018. Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028. [Pdf] Available at: http://vrs-3.vlada.si/MAN-DAT14/VLADNAGRADIVA.NSF/18a6b9887c33a0bdc12570e50034eb54/360798b4098a7946c125822000282324/$FILE/RNPDZ_VG1_.
pdf [8. 02. 2019].
Svet Organizacije združenih narodov za človekove pravice, 2017a. Deklaracija o duševnem zdravju in človekovih pravicah. [Pdf] Available at:
https://documents-dds-ny.un.org/doc/UNDOC/GEN/G17/295/00/PDF/G1729500.pdf?OpenElement [8. 02. 2019].
Svet Organizacije združenih narodov za človekove pravice, 2017b. Poročilo visokega komisarja Organizacije združenih narodov za človekove pravice – duševno zdravje. [Pdf] Available at: https://documents-dds-ny.un.org/doc/UNDOC/GEN/G17/021/32/PDF/G1702132.pdf?OpenE-lement [8. 02. 2019].
Zupančič, V. & Pahor, M., 2014. Skrb za osebe z depresijo v Sloveniji: pregled literature. Obzornik zdravstvene nege, 48(2), pp. 136-146.
168