Ana Marija Švajger, dipl. m. s.
Dom upokojencev Vrhnika
pred. Andreja Mihelič Zajec, viš. med. ses., univ. dipl. org.
Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Oddelek za zdravstveno nego svajgeranamarija@gmail.com
78
-Prispevek temelji na diplomskem delu z naslovom Vloga medicinske sestre pri učenju študentov postavljanja negovalnih diagnoz pri starostniku.
IZVLEČEK
Uvod: Medicinska sestra se v vlogi klinične mentorice pri učenju študentov srečuje s postavljanjem negovalnih diagnoz.
Namen raziskave je bil predstaviti učenje študentov postavljanja negovalnih diagnoz pri starostniku ter analizirati podatke obstoječih raziskav s področja uporabe negovalnih diagnoz v kliničnem okolju in kritično razmišljanje študentov pri posta-vljanju negovalnih diagnoz. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Zajet je bil pregled literature, objavljene od 2008 do 2018. Uporabljena literatura je bila v slovenskem in angleškem jeziku. V analizo je bilo vključenih 11 člankov.
Rezultati: Uporaba taksonomije NANDA-I pripomore k postavljanju negovalnih diagnoz. Študenti pri tem razvijejo kritičnost pri postavitvi pravilne negovalne diagnoze, kar je potrebno za postavitev ciljev in izbor ustreznih intervencij. Ugotovili so, da tisti študenti, ki imajo klinično usposabljanje v pozitivnem okolju, pridobijo več izkušenj, podpore in nadzora mentorja, kot študenti, ki tega ne prejmejo, kar vzporedno vpliva na uporabo standardiziranega jezika NANDA-I. Diskusija in zaključek:
Medicinska sestra klinična mentorica je študentu zgled tudi pri učenju postavljanja negovalnih diagnoz. Lahko izkoristi dano situacijo v kliničnem okolju, da spodbudi uporabo taksonomije NANDA-I.
Ključne besede: negovalne diagnoze, mentorstvo, študenti, taksonomija NANDA-I, starejši ljudje.
ABSTRACT
Introduction: One of the tasks of nurses who are clinical mentors to students is also to give nursing diagnoses. The purpo-se of the repurpo-search was to determine the scope is to prepurpo-sent how students are being taught nursing diagnopurpo-ses in elderly people, as well as to analyze the data from existing research in the field of nursing diagnoses in a clinical environment and the critical thinking of students when they are giving nursing diagnoses. Methods: We used the descriptive research method. It consisted of the review of publications which were published between 2008 and 2018. The literature used was in Slovene and English. We used the phrases: nursing diagnoses, mentorship, students, nursing students, NANDA-I taxonomy, elderly people. The analysis included 11 articles. Results: The use of NANDA-I taxonomy helps to set up nursing diagnoses.
Students develop criticality in setting up a proper nursing diagnosis, which is necessary for setting goals and selecting appropriate interventions. They found that those students who have clinical training in a positive environment gain more experience, support and supervision of the mentor than students who do not receive this, which in parallel affects the use of the standardized NANDA-I language. Discussion and conclusion: The nurse, a clinical mentor, also serves as an example to the student in setting up nursing diagnoses. It can take advantage of the given situation in a clinical environment to promote the use of NANDA-I taxonomy.
Key words: nursing diagnoses, mentoring, students, NANDA-I taxonomy, elderly people.
UVOD
Praktične izkušnje študentov so del izobraževanja na področju zdravstvene nege (ZN), katerih namen je izboljšati strokovno znanje in veščine študentov, izboljšanje spretnosti raziskovanja, kritičnega mišljenja (Mlinar Reljić, et al., 2016). Refleksija je ključna sestavina izkustvenega učenja, ki študentu omogoči priložnost kritičnega razmišljanja o svojem učenju, izkušnjah in ravnanjih z namenom, da študent lahko poveže nova spoznanja z obstoječimi znanji, izkustvi in idejami (Cvetek, 2015).
Študent postopoma pridobi teoretično znanje o negovalnih diagnozah (ND) s strani univerzitetnega učitelja in literature, katerega prenese v konkretno situacijo kliničnega okolja, pri čemer mu je v oporo klinični mentor (Duffy, 2013). Izkušnja v odnosu med mentorjem in študentom je neprecenljiva. Značilnost dobrega mentorja je pozitivna naravnanost k učnemu procesu. Tako mentor prispeva k osebnemu in profesionalnemu razvoju študenta (McCloughen, et al., 2013). Na področju ND je v našem prostoru v zadnjem letu prišlo do spremembe. Pomembno je, da mentor pri študentu ne povzroča zmede pri postavljanju ND ampak argumentirano povezuje obstoječa znanja o ND z novim orodjem, ki je na voljo od konca leta 2017 tudi v slovenščini. Še vedno se, kot dober način poučevanja vključuje sistem PES, ki je kratica za problem, etiologijo in simptom (Hajdinjak & Meglič, 2012). Natančno postavljanje ND se nanaša na ugotavljanje in dokumentiranje diagnostičnih indikatorjev, kar podpirata NANDA-I in sistem PES. ND so rezultat kliničnega sklepanja in klinične presoje medicinske sestre o človekovih odzivih na zdravstveno stanje in življenjske procese ali o dovzetnosti za te odzive. ND NANDA-I taksonomije-II je sistem, ki temelji na konceptih ZN in strokovne terminologije, ter vsebuje 235 ND, razvrščenih v 13 domen in 47 razre-dov. Vrste ND so: ND usmerjene v problem, ND promocije zdravja, potencialne ND in sindromske ND. Kot »prehodne«, pa medicinska sestra postavlja tudi vse možne ND, ki se ji zdijo v fazi splošnega ocenjevanja smiselne (Herdman & Kamitsuru, 2017). Namen taksonomije NANDA-I je v tem, da imamo pri postavljanju ND skupne terminološke izraze, kar lahko prepreči nejasnosti ter izboljša komunikacijo v zdravstvenem in negovalnem timu. Uporaba ND taksonomije NANDA-I je pomembna
80
-za diagnosticiranje na podlagi dokazov, ter priporočljiva -za natančno postavitev ND pri starostniku in varno izvajanje nego-valnih intervencij.
Staranje je dinamičen in progresiven proces, za katerega je značilen kognitivni upad sposobnosti, ki predstavlja veliko skrb za starejše ljudi (Harris, 2017). Poleg anatomskih sprememb sta pri starostniku izrazita bolečina, depresija, obstipacija, inkontinenca urina in blata, nevarnosti padca in motnje spomina (Güler, et al., 2012). Prav zato je staranje prebivalstva ena izmed najaktualnejših političnih, gospodarskih, socialnih in etičnih nalog v današnji Evropi (Chaves, et al., 2010).
Namen in cilji
Želeli smo ugotoviti prisotnost ND v kliničnem okolju pri poučevanju ZN in predstaviti kritično razmišljanje študentov pri postavljanju ND. Cilji raziskave so bili: raziskati uporabo taksonomije NANDA-I pri učenju postavljanja ND, ugotoviti, katere so najpogostejše ND pri starostniku.
METODE
V raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo dela. Pregled literature je trajal od oktobra 2017 do maja 2018 s pomočjo podatkovnih baz CINAHL, Medline, Science Direct, Science Citation Index, Scopus, Academic Search Complete. Pri iskanju so bile uporabljene naslednje ključne besede in besedne zveze: nursing diagnosis, mentoring, nursing students, NANDA-I taxonomy, eldery people. Znanstvena in strokovna besedila so bila izbrana na podlagi dostopnosti, kakovosti in vsebinske ustreznosti. Z vključitvenimi kriterij je bilo najdenih 3759 zadetkov na temo vloga medicinske sestre pri učenju študentov postavljanje ND pri starostniku. Na osnovi izločitvebih kriterijev smo izključili dvojnike (n = 9), ter nato še glede na naslov in izvleček neprimerne članke (n = 3721). Ostalo je 29 člankov primernih za vključitev v raziskavo, vendar smo po vsebinskem pregledu izključili še 18 člankov, ter za končni izbor v analizo pridobili 11 člankov. Kakovost smo preverili s pomočjo štiristo-penjske lestvice po Eccles in Mason (2001).
REZULTATI
Za prikaz rezultatov smo uporabili: Tabela 1: Uporaba NANDA-I pri učenju postavljanja negovalnih diagnoz in Tabela 2: Naj-pogostejše negovalne diagnoze pri starostniku.
Uporaba standardiziranega jezika po NANDA-I
V kvantitativni študiji univerze v Turčiji so ugotovili, da uporaba ND NANADA-I omogoča študentom razumeti nabor izrazov pri opisovanju klinične presoje v scenariju, ki so ga pripravili učitelji in klinični mentorji študentom (Demir DoÄan, 2017).
Thomson in sodelavci (2017) so v svoji raziskavi opisovali izkušnje študentov v odnosu z kliničnim mentorjem zadnjega letnika Univerze na Škotskem. Ugotovitve so, da študentje bistveno bolje razumejo uporabo ND NANDA-I, če imajo ustrezno podporo kliničnega mentorje, v pozitivnem učnem okolju. Hakverdioğlu Yönt in sodelavci (2014) so ugotavljali sposobnost študentov prvega letnika pri postavljanju ND NANDA-I v Turčiji. Ugotovili so, da so študentje najpogosteje navajali: anksi-oznost, bolečino, tveganje za okužbo in pomanjkljivo znanje. Najtežje so poimenovali duhovno stisko, zaradi pomanjkanja teoretičnega znanja ZN. Ogunfowokan in sodelavci (2013) so ugotavili, da kar 81,3 % od 290 študentov meni, da je taksono-mija NANADA-I koristna pri postavljanju ND v patronažnem varstvu praktičnega usposabljanja. Palese in sodelavci (2009) so ugotovili, da so študentje s pomočjo NANDA-I taksonomije postavili 75 ND diagnoz. V kvantitativni raziskavi so ugotovili kritično razmišljanje študentov, ki so ga razvili v času študija pri načrtu ZN. To pomeni, da so postavili ND, zastavili cilje, izbrali ustrezne intervencije in ovrednotili izide. Raziskovalci menijo, da ključno vlogo igra uporaba taksonomije NANDA-I, ki omogoča lažji izbor ND in večjo dostopnost. V kliničnem okolju so študentje hitro prepoznali medicinsko diagnozo, katera se ukvarja z boleznijo, obolenjem ali poškodbo. Uporaba osnov ND je prvotno namenjena študentom ZN, ki se učijo ND, kjer poudarjajo kritične korake njihove uporabe, ter prikazuje področje kjer bi prišlo do nenatančnosti postavljanja ND.
Negovalne diagnoze pri starostniku
V brazilski raziskavi so pri starostnikih v institucije za dolgotrajno oskrbo ugotovili najpogostejše diagnostične kazalce kot so: nezmožnost ohraniti nove informacije in opravljanja v preteklosti naučenih spretnosti. Starost pa so označili kot bistveni dejavnik tveganja za zmanjšanje kognitivnih sposobnosti (Montoril, et al., 2016). Pri starostniku po operaciji so medicinske sestre uporabile 14 ND NANDA-I, med katerimi so bile najpogostejše: nevarnost za padce, nevarnost za okužbe, ter nevarnost za oslabljeno srčno-žilno funkcijo (Tuncbilek & Senol Celik, 2016). Lopes in sodelavci (2013) so v brazilski študiji ugotovili, da so pri 185 starostnicah z rakom na dojki, najpogosteje uporabila ND, kot je: nevarnost za okužbo, anksioznost in strah. Güler in sodelavci (2012) so v študiji ugotovili, da so pri 37 starostnikih v domu za ostarele v Turčiji najpogostejše ND sindrom krhkosti
starostnika, neučinkovita skrb za zdravje, nevarnost za padce, oslabljena fizična mobilnost, ter s pomočjo NANDA-I so načrto-vali kakovostno ZN starostnika. Valente in sodelavci (2011) so v kvantitativni študiji na Portugalskem želeli prepoznati možne ND in prilagoditi ukrepe za zdravstveno varstvo živečih v domačem okolju. Na osnovi možnih ND so prešli k usmerjenemu ocenjevanju. Med diagnostičnimi kazalniki so prepoznali strah, upad kognitivnih sposobnosti, negotovost in zaskrbljenost, ki so omogočili postavitev pravilne ND, kot je tesnoba. Med prilagoditvenimi ukrepi za kakovostno zdravstveno varstvo starejših so se odločili za zdravstveno vzgojno delo, ki so ga izvajali študenti s pomočjo medicinske sestre v domačem okolju staro-stnika. Brazilski strokovnjaki so v deskriptivni študiji ugotavljali razumevanje in znanje medicinskih sester o validiranju ND.
Medicinske sestre, ki so validirale ND oslabljen spomin so opredelile diagnostične kazalce, kot so nezmožnost učenja novih spretnosti, nezmožnost opravljanja preteklih naučenih spretnosti in pozabljivost. Ugotovili so, da so intervencije ZN drugač-ne, kot če je vzrok nevrološka okvara ali drug spremljajoči dejavnik, na primer anemija (Chaves, et al., 2010).
Tabela 1: Uporaba NANDA-I pri učenju postavljanja negovalnih diagnoz Avtor, leto
obja-ve, država
Tipologija, moč dokazov
Namen in cilj Metodologija Vzorec Ključne ugotovitve
Demir DoÄan,
82 -Tabela 2: Najpogostejše negovalne diagnoze pri starostniku
Avtor, leto z rakom dojk v po operativnem obdobju so uporabile
DISKUSIJA
Ker so ND pomembna vsebina tudi za študente v kliničnem okolju, se mora medicinska sestra zavedati odgovornosti pri uče-nju študentov. Za kakovostni odnos med mentorjem in študentom v procesu mentorstva so pomembne mentorjeve osebne značilnosti in vrednote. Med želene lastnosti uvrščajo znanje, navdušenje, interes, dostopnost, prijateljstvo, potrpežljivost in komunikacijske veščine. Značilnost dobrega mentorja je namreč tudi pozitivna naravnanost k učnemu procesu, ki zagotavlja pomoč in podporo študentom pri razvoju znanja ZN (Persaud, 2008). Taksonomija NANDA-I zagotavlja razvijanje učnega načrta ZN na podlagi temeljnih konceptov, kar omogoča učitelju, mentorju in študentu, da se osredotočijo na znanje ZN kot znanstvene discipline. Tako učitelj in mentor s svojim specifičnim znanjem prispevata k celostnem pogledu na pacienta, kar postane vsebina realnih izidov pri pacientu in intervencij, ki temeljijo na dokazih, ki jih bo študent uporabil pri pacientu, da mu zagotovi kakovostno ZN in da doseže dogovorjene izide. Študent na področju gerontologije temeljno znanje ZN staro-stnika poveže s pridobljenim praktičnim znanjem (Demir Doğan, 2017). Pri postavljanju ND se študent opira na ocenjevanje in dokumentiranje spremljajočih dejavnikov in diagnostičnih kazalcev, kar podpira sistem PES in NANDA-I in je ključno za postavljanje natančnosti ND. Prav zato je sistem PES še naprej dober učni način poučevanja klinične presoje. Herdman in Kamitsuru (2017) ugotavljata, da je po svetu v uporabi veliko različnih načinov negovalnih dokumentacij. Vendar menita, da je NANDA-I najboljši zapis ND v klinični praksi v obliki diagnostične izjave, ki vsebuje oznako negovalne diagnoze, sprem-ljajoče dejavnike ali diagnostične kazalce ter je učinkovita strategija za poučevanje. Kognitivni upad pri starostniku je lahko ena izmed patoloških težav ali pa posledica procesa staranja. Posledici sta motena samooskrba pri temeljnih življenjskih aktivnostih ter delna ali popolna izguba delovnih sposobnosti, ki vplivajo na kakovost življenja starostnika. Zato so aktivnosti ZN starostnika usmerjene k ohranjanju, izboljšanju in vzpostavljanju ponovne aktivnosti, ki so usmerjene k večji samooskrbi (Harris, 2017). Z uporabo taksonomije NANDA-I so študentje natančneje prepoznavali možne ND, kar jim omogoča izboljša-nje natančnosti in učinkovitosti v ZN starostnika (Montoril et al., 2016). Chaves in sodelavci (2010) trdijo, da študente pogos-to spodbujamo k prepoznavanju vseh ND pri pacientu, kar je učna mepogos-toda za izboljšanje klinične presoje. Vendar pa v praksi študenti določene ND prepoznajo bolje, kot na primer: akutno in kronično bolečino, moten vzorec spanja, neuravnoteženo prehrano. Najmanj pogosto pa so uporabljali duhovno stisko z izraženimi simptomi, kot so tesnoba, jok, strah (Palese, et al., 2009, Hakverdioğlu Yönt, et al., 2014).
Pri iskanju literature smo dobili veliko število zadetkov na osnovi splošne uporabe ND v tuji literaturi, veliko manj pa v slo-venski literaturi. Z omejitvami, s katerimi smo se omejili le na učenje postavljanja ND, se je število bistveno zmanjšalo. Tudi v slovenskem prostoru je medicinskim sestram omogočen dostopnost enotne terminologije na različnih strokovnih področij ZN. ND NANDA-I tako zagotavljajo standardizirani jezik, kateri je ključ za definiranje prakse ZN v prihodnje.
ZAKLJUČEK
Kakovost odnosa med kliničnim mentorjem in študentom je potrebna za klinično usposabljanje. Ključna vloga medicinske sestre kot klinične mentorice je v integraciji in transferju teorije v klinično prakso, in obratno, saj smo odgovorni za to, da se izkušnje iz prakse vnesejo v teoretične koncepte. Študente spodbujamo k razmišljanju in uvajanju sprememb v klinični praksi tudi z uporabo ND. Tesno sodelovanje med študentom, kliničnim mentorjem in univerzitetnim učiteljem zagotavlja us-pešno in učinkovito izvajanje učnega načrta. Zato je klinično okolje z izobraženimi in usposobljenimi kliničnimi mentorji od-lično okolje za pridobivanje znanja in uvajanje praktičnih vsebin. Uporaba ND pri starostniku prispeva k individualizaciji ZN.
V praksi je pri starostniku velikokrat problem zdravja prav motnja spomina. Proces staranja pomembno vpliva na kognitivni upad. Z ustrezno zdravstveno nego, ki temelji na dokumentiranem zapisu ND pri starostniku, medicinska sestra načrtuje in izvaja kakovostno ZN in tudi zdravstveno vzgojo starostnika.
LITERATURA
Chaves, E.H., de Barros A.L. & Marini, M., 2010. Aging as a related factor of the nursing diagnosis impaired memory: content validation.
International Journal of Nursing Terminologies and Classifications, 21(1), pp. 14–20.
https://doi.org/10.1111/j.1744-618X.2009.01140.x
Cvetek, S., 2015. Učenje in poučevanje v visokošolskem izobraževanju. Ljubljana: Založba Buča, pp.125–137.
84
-Demir DoÄan, M., 2017. Nursing diagnoses determined by second year students. Journal of Patient Care, 3(1), p. 125. doi: 10.4172/2573-4598.1000125
Duffy, K., 2013. Providing constructive feedback to students during mentoring. Nursing Standard, 4(3), pp. 50–56. https://doi.org/10.7748/
ns2013.04.27.31.50.e7334
Eccles, M. & Manson, J., 2001. How to develope cost-conscious guidelines. Health Technology Assessment, 5(16), pp.14–26. https://www.
ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/11427188
Güler E,K., Eser, I., Khorshid, L. & Yücel S.C., 2012. Nursing diagnoses in elderly residents of a nursing home: a case in Turkey. Nursing Outlook, 60(1), pp. 21–28. https://doi.org/10.1016/j.outlook.2011.03.007
Hajdinjak, G. & Meglič, R., 2012. Sodobna zdravstvena nega. 2nd ed. Ljubljana: Zdravstvena fakulteta, pp. 137–162.
Harris, M., 2017. Cognitive issues: decline, delirium, depression, dementia. Nursing Clinics of North America, 52(3), pp. 363–374. https://doi.
org/10.1016/j.cnur.2017.05.001
Hakverdioğlu Yönt, G., Korhan, E.A., Erdemir, F. & Müller-Staub, M., 2014. Nursing diagnoses determined by first year students: a vignette study. International Journal of Nursing Knowledge, 25(1), pp. 39–42. https://doi.org/10.1111/2047-3095.12007
Herdman, H.T. & Kamitsuru, S., 2017. Negovalne diagnoze: definicije in klasifikacije 2015–2017. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, pp. 21–135.
Lopes, M.H.B.M., Moura, A.A., Raso, S., Vedovato, T. G. & Ribeiro M.A.S. 2013. Nursing diagnoses in the postoperative period of mastectomy.
Escola Anna Nery, 17(2), pp. 354–360. https://doi.org/10.1590/S1414-81452013000200021
McCloughen, A., O‘Brien, L. & Jackson, D., 2013. Journey to become a nurse leader mentor: past, present and future influences. Nursing Inquiry, 21(4), pp. 301−310. https://doi.org/10.1111/nin.12053
Mlinar Reljić, N., Šostar Turk, S. & Pajnkihar, M., 2016. Samoocena usposobljenosti študentov zdravstvene nege na podlagi ICN-ovih kompe-tenc. Obzornik Zdravstvene Nege, 50(3), pp. 215–223. https://doi.org/10.14528/snr.2016.50.3.102
Montoril, M.H., Lopes, M.V.O., Santana, R.F. Sousa, V.E.C., Carvalho, P.M.O. & Diniz, C.M., 2016. Clinical validation of the NANADA-I diagnosis of impaired memory in elderly patients. Applied Nursing Research, 30, pp. 32–37. https://doi.org/10.1016/j.apnr.2015.08.005
Ogunfowokan, A.A., Oluwatosin, A.O., Olajubu, A.O., Alao, O.A. &, Faremi, A,F., 2013. Student nurses‘ perceived use of NANDA-I nursing diagnoses in the community setting . International Journal of Nursing Knowledge, 24(1), pp. 37–43. https://doi.org/10.1111/j.2047-3095.2012.01227.x
Palese, A., De Silvestre, D., Valoppi, G. & Tomietto, M., 2009. A 10-year retrospective study of teaching nursing diagnosis to baccalaureate students in Italy. International Journal of Nursing Terminologies and Classifications, 20(2), pp. 64–75.
https://doi.org/10.1111/j.1744-618X.2009.01117.x
Persaud, D., 2008. Mentoring the new graduate perioperative nurse: a valuable retention strategy. AORN Journal, 87(6), pp. 1173–1179.
https://doi.org/10.1016/j.aorn.2007.10.014
Thomson, R., Docherty, A. & Duffy, R., 2017. Nursing students‘ experiences of mentorship in their final placement. British Journal of Nursing, 26(9): 514–521. https://doi.org/10.12968/bjon.2017.26.9.514
Tuncbilek, Z. & Senol Celik, S., 2016. Nursing diagnoses and interventions in the care of elderly patients undergoing surgery. Expert Review of Pharmacoeconomics & Outcomes Research, 16(1), pp. 17–22. https://doi.org/10.1586/14737167.2016.1136789
Valente, G.S.C., Nogueira, G.A., de Mello, L.P., Pereira, V.T., Lindolpho, M.C. & de Sá, S.P.C., 2011. Nursing diagnoses for caregivers of elderly with dementia. Revista de Enfermagen UFPE on Line, 5(8): 1835–1841.
https://doi.org/10.5205/1981-8963-v5i8a6867p1835-1841-2011