Irena Rihter, dipl. m. s.
Univerzitetni klinični center Maribor
doc. dr. Mateja Lorber, univ. dipl. org., viš. med. ses.
viš. predav. mag. Barbara Kegl, dipl. m. s., univ. dipl. org.
Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede rihter.irena@gmail.com
Prispevek temelji na diplomskem delu Opolnomočenje pacientov s kronično boleznijo
148
-IZVLEČEK
Uvod: Kronične bolezni in staranje prebivalstva sta vodilna problema, s katerima se ukvarja celoten svet. Predstavljata veliko breme zdravju prebivalstva in finančno breme v sistemu zdravstvenega varstva. Opolnomočenje pacientov odraža sposob-nost pacientov, ki s svojim življenjskim slogom pozitivno vplivajo na svoje zdravje in izboljšajo svoj življenjski standard, kljub omejitvam, ki jih prinese kronična bolezen. Namen raziskave je bil raziskati dostopnost in razumevanje informacij posame-znika o zdravstvenem stanju ter ugotoviti kakšna je samoocena pacientov s kronično boleznijo glede na njihovo opolnomo-čenost. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo strukturiranega vprašalnika, s katerim smo ugotavljali v kolikšni meri pacienti razumejo informacije s strani zdravstvenih delavcev,v kolikšni meri jih upoštevajo ter kakšna je njihova samoocena opolnomočenosti. Statistično analizo pridobljenih podatkov smo na-redili s pomočjo računalniškega programa Excel. Za analizo pridobljenih podatkov smo uporabili deskriptivno statistiko.
Raziskovalni vzorec je bil namenski, vanj smo vključili 87 pacientov s kronično boleznijo v referenčnih ambulantah enega od zdravstvenih domov. Rezultati: Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da v večini pacienti dobro razumejo in upoštevajo nasvete zdravstvenih delavcev, vendar se slabo zavedajo napredovanja kronične bolezni. Prav tako pa je bilo ugotovljeno, da poznajo simptome in opozorilne znake ter s tem pogojeni vpliv bolezni na prilagoditev življenjskega sloga. Ocena opolnomočenosti pacientov je dosegla oceno 7,2 (60 % možne ocene opolnomočenosti). Diskusija in zaključek: Pogostost obolelih s kronični-mi boleznikronični-mi se dandanes znatno povišuje. Z večjo odgovornostjo ter zanimanjem za svojem telo in zdravje, se lahko oboleli izognejo nevšečnostim in spremembam, ki jih prinese kronična bolezen. S tem pa izboljšajo poznavanje lastnega telesa, izboljšajo kakovost življenja in nenazadnje poskrbijo za znižanje stroškov v zdravstvenem sistemu.
Ključne besede: zdravstvena pismenost, samoobvladovanje, nenalezljiva bolezen, zdravstvena nega, medicinska sestra, referenčne ambulante
ABSTRACT
Introduction: Chronic diseases and aging are the leading problems that the whole world is dealing with. They represent a big problem to the population health and a financial problem in the health care system. Patient empowerment reflects the ability of patient which can have a positive effect one′s lifestyle, health and improve one′s standard of living with any kind of chronic disease. The purpose of the research was to investigate the accessibility and understanding of health information and to determine the degree of empowerment of patients with chronic diseases. Methods: We used a quantitative method of rese-arch. The data were obtained using a structured questionnaire. We have tried to establish how patients understand informa-tions from health workers, how they follow the instrucinforma-tions and how they self access the empowering. A statistical analysis of the obtained date was made with the Excel computer program. For the analysis of collected facts we used descriptive statistics. The research sample was purposive as we used 87 patients with chronic disease in the outpatient clinics of one of the health centers in Slovenia. Results: The study found that most patients listen to advice from health workers, but they are potentially unaware of the progression of chronic disease. They know the symptoms and warning signs and the conditi-onal effect of the disease on their lifestyle. The average patients empowerment on a scale is 7,2. Discussion and conclusion:
The number of people with chronic illnesses is rising significantly. With greater responsibility for your health and your body, we can avoid the inconveniences and changes in the lifestyle caused by a chronic illness. By doing this, we improve the knowledge of our own body, improve the quality of life, and, last but not least, we reduce costs in the health system.
Keywords: health literacy, empowerment, non-comminicable disease, nursing care, nurse, outpatient clinics
UVOD
Z rastjo življenjskega standarda je prišlo do podaljšanja pričakovane življenjske dobe, posledično do pojava večjega števila kroničnih bolezni ter velikega problema sodobnega časa, preobremenitve zdravstvenih sistemov s pacienti s kroničnimi boleznimi (Poklukar, 2014). Svetovni razvoj je prinesel temeljni premik v zdravstvenih sistemih in zdravstvenem varstvu ter posledično odgovornost posameznika-pacienta za svoje zdravje. Evropski zdravstveni sistemi se tako osredotočajo pred-vsem na zdravstveno pismenost, soodločanje pacienta pri zdravljenju in samokontrolo posameznika s kronično boleznijo v njegovem vsakdanjiku (Coulter, et al., 2008). Opolnomočenje prispeva k samostojnemu nadzoru zdravja ter spodbuja ljudi, da prevzamejo odgovornost za lastno zdravje, v kolikor so tega zmožni. Pričakuje se, da bo ravno opolnomočenje tisto, ki
bo zmanjšalo potrebo po podpori zdravstvenega sistema in s tem zmanjšalo stroške zdravstvenega varstva (Kuijpers, et al., 2013). V okviru opolnomočenja pacientov velja predpostavka, da so pacienti strokovnjaki svojih lastnih teles, ki prepoznajo simptome in posamezne situacije za uspešno zdravljenje (van Berkel, et al., 2015). Opolnomočenje pacientov s kronično bo-leznijo oblikovalci politik in zdravstveni delavci vidijo kot mehanizem, ki na dolgi rok pomaga pacientom doseči zastavljene cilje in posledično izboljšati njihovo zdravstveno stanje (Small, et al., 2013).
Namen prispevka je raziskati dostopnost in razumevanje informacij posameznika o zdravstvenem stanju ter ugotoviti, kakšna je samoocena opolnomočenosti pacientov s kroničnimi boleznimi. Zastavili smo si naslednja raziskovalna vprašanja:
• V kolikšni meri, na lestvici od 1 do 10, pacienti razumejo podane informacije s strani zdravstvenih delavcev?
• V kolikšni meri, na lestvici od od 1 do 10, pacienti s kronično boleznijo upoštevajo podana navodila s strani zdravstve-nih delavcev?
• Kakšna je samoocena opolnomočenosti pacientov s kronično boleznijo?
METODE
V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja.
Opis instrumenta
Podatke smo pridobili s pomočjo strukturiranega vprašalnika, ki smo ga razdelili med paciente s kroničnimi boleznimi (rak, bolezni krvi in krvotvornih, endokrine in presnovne bolezni, duševne in vedenjske motnje, bolezni živčnega sistema, oči, ušes, krvožilnega sistema, respiratornega sistema, prebavnega sistema, kože in podkožja, gibalnega sistema in vezivnega tkiva, sečil in spolovil) v sodelujočih referenčnih ambulantah v enem od zdravstvenih domov. Anketni vprašalnik je sestavljen iz 23 vprašanj izbirnega tipa. Prva 4 vprašanja se nanašajo na demografske podatke. Drugi del anketnega vprašalnika je bil uporabljen iz projekta SUSTAINS (Ünver & Atzori, 2013) in vključuje 18 trditev pri katerih so se anketiranci odločali na podlagi 10-stopenjske lestvice. Ta del je namenjen oceni dostopnosti do različnih informacij (strokovnih in poljudnih), ki pripomo-rejo h krepitvi moči pacientov s kronično boleznijo v njihovem vsakdanjiku. Pri vprašanjih, kjer so pacienti ocenjevali med ocenami od 1 do 10, sta oceni 9 in 10 pomenili zelo dobro, 7 in 8 dobro, 6 zadovoljivo ter ocene od 1 do 5 nezadostno/neza-dovoljivo. Pri 23. vprašanju smo uporabili vprašalnik o pacientovi zmožnosti samoocenitve obvladovanja kronične bolezni (The Patient Enablement Instrument - PEI) (Rööst, et al., 2015), s katerim smo ugotavljali stopnjo opolnomočenosti med anketiranci. Ta del vprašalnika vključuje 6 trditev, do katerih so se anketiranci opredeljevali z v naprej opredeljeno lestvico.
Za oceno opolnomočenosti pacientov smo uporabili naslednji točkovnik: odgovor zelo dobro/popolnoma 2 točki, dobro/
zadovoljivo 1 točka, enako/slabše/neprimerno pa 0 točk.
Opis vzorca
Raziskovalni vzorec je neslučajnostni (namenski), saj smo v raziskavo vključili paciente s kronično boleznijo, ki se zdravijo v eni izmed sodelujočih referenčnih ambulant v enem od zdravstvenih domov. Pacienti so različnega spola, starosti in z raz-ličnimi kroničnimi boleznimi. Razdeljenih je bilo 100 anketnih vprašanikov v referenčnih ambulantah enega od zdravstvenih domov, vrnjenih je bilo 87 veljavnih anketnih vprašanikov, od tega je bilo 13 neveljavnih anketnih vprašalnikov. Od tega 28 (32,2 %) moških in 59 (67,8 %) žensk. Povprečna starost anketiranih moških je 56 ±13 let in žensk 49 ± 14 let. 21 (24,1 %) jih je zaključilo osnovno šolo, dodiplomski študij je zaključilo 16 (18,4 %) in podiplomski študij je zaključilo 6 (6,9 %) anketiranih.
Opis poteka raziskave in obdelave podatkov
Predhodno smo pisno pojasnili namen in potek raziskave ter pridobili potrebna dovoljenja za izvedbo raziskave. Udeleženci so podali ustno soglasje za sodelovanje v raziskavi in so imeli kadar koli možnost prenehati izpolnjevati anketni vprašalnik oz. odstopiti od raziskave. Zagotovljena je bila popolna anonimnost. Anketiranje je potekalo v mesecu maju 2018, anketne vprašalnike smo razdelili naključnim pacientom, ki so bili povabljeni na preventivni predgled v eno od referenčnih ambulant.
Statistično smo obdelali podatke, jih predstavili v deležih in povprečnih vrednostih ter iskali razlike glede na proučevane ne-odvisne spremenljivke. Statistična analiza je bila opravljena z računalniškim programom Excel. Z dobljenimi rezultati smo odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Omejitev raziskave predstavlja dejstvo, da so dobljeni podatki le rezultat trenutnega stanja samo v 8 referenčnih ambulantah v enem od zdravstvenih domov, zato podatkov ne moremo posploševati.
150
-REZULTATI
Skoraj polovica anketiranih (49,4 %) se je v naši raziskavi opredelila, da se soočajo z boleznimi krvožilnega sistema ter en-dokrinimi in presnovnimi boleznimi. Takoj za njimi pa so bolezni oči in duševne motnje (20,6 %).
V tabeli 1 so predstavljene povprečne ocene trditev glede na samooceno razumevanja in interpretiranja informacij, ki jih pridobijo s strani zdravstvenih delavcev, sodelovanja in soodločanja v procesu zdravljenja, informiranosti o zdravljenju, po-znavanja opozorilnih znakov in simptomov ter zadovoljstva z zdravstvenim osebjem. Najvišje so pacienti ocenili samooceno razumevanja zdravstvenih informacij med obiski v ambulanti (7,7), sledijo samoocene, ki se nanašajo na oceno zavedanja možnega poteka bolezni, zavedanja vpliva bolezni na prilagoditev življenjskega sloga in odnosa z zdravstvenimi delavci, ki so v stiku pri zdravstveni obravnavi, ki so bile ocenjene z oceno 7,6. Najnižje je bila ocenjena trditev, ki se je nanašala na oceno iskanja dodatnih informacij o svojem zdravju in sicer z oceno 2,3.
Tabela 1: Trditve iz anketnega vprašanika ponazorjene s povprečno vrednostjo in standardnim odklonom
TRDITVE Povprečna ocena samoocene (na
lestvici od 1 do 10) in standardni odklon Pacientova ocena razumevanja zdravstvenih informacij med obiski v ambulanti. 7,7±2,2
Pacientova ocena razumevanja informacij, zapisanih na izvidih. 6,6 ±2,1
Pacientova ocena zavedanja opozorilnih znakov in simptomov v zvezi z zdravjem. 7,5 ±2,0 Pacientova ocena zavedanja vpliva bolezni na prilagoditev življenjskega sloga. 7,6 ±2,1
Pacientova ocena o zavedanju možnega poteka bolezni. 7,6 ±2,1
Pacientova ocena o informiranosti o možnostih zdravljenja. 7,4 ±2,0
Pacientova ocena o odzivanju na opozorilne znake. 7,1 ±2,2
Pacientova ocena upoštevanja nasvetov zdravstvenih delavcev. 7,2 ±2,1
Pacientova ocena o natančnem jemanju zdravil po navodilih. 6,8 ±2,7
Pacientova ocena o pogostosti branja izvidov pred posvetom z zdravstvenimi delavci. 7,3 ±2,3 Pacientova ocena o možnostih izražanja mnenja in sprejemanja odločitev v procesu zdravljenja. 7,3 ±2,5 Pacientova ocena o zrcaljenju prioritet in izbir pacienta v načrtu zdravljenja. 7,3 ±2,0 Pacientova ocena o odnosu z zdravstvenimi delavci, ki so v stiku pri zdravstveni obravnavi. 7,6 ±2,3
Pacientova ocena o iskanju še dodatnih informacij o svojem zdravju. 2,3 ±2,8
Pacientova ocena o možnostih opozoriti zdravstvene delavce na prednostne težave. 7,4 ±2,2 Pacientova ocena razumevanja informacij o zdravju iz poljudne literature. 6,6 ±2,1 Pacientova ocena o pogostosti beleženja podatkov v zvezi s svojim zdravjem. 6,8 ±2,7
Na vprašanje kako pogosto obiščejo zdravnika, smo ugotovili, da jih največ 29 (37,1 %) anketiranih obišče zdravnika enkrat ali dvakrat letno, dobra tretjina 26 (29,8 %) anketiranih ga obišče trikrat do štirikrat letno, kar 18 (20,6 %) anketiranih pa zdravnika obišče vsak mesec.
Pri zadnjem vprašanju so se pacienti opredeljevali do trditev, ki so se nanašala na njihovo oceno opolnomočenosti. Opredeli-tev do odgovorov smo točkovali in nato s točkovanjem odgovorov na zastavljena vprašanja pridobili skupno povprečno oce-no opoloce-nomočeoce-nosti pacientov, in sicer 7,2 od 12,1 (1,1 %) anketirani je glede na točkovanje dosegel oceoce-no opoloce-nomočeoce-nosti 1, 2 (2,2 %) anketirana sta dosegla oceno 2, 3 (3,4 %) anketirani so dosegli oceno 3, 7 (8,0 %) anketiranih je doseglo oceno 4, 9 (10,3 %) anketiranih je doseglo oceno 5, 18 (20,6 %) anketiranih je doseglo oceno 6, 16 (18,3 %) anketiranih je doseglo oceno 7, 6 (6,8 %) anketiranih je doseglo oceno 8, 6 (6,8 %) anketiranih je doseglo oceno 9, 10 (11,4 %) anketiranih je doseglo oceno 10, 7 (8,0 %) anketiranih je doseglo oceno 11 in 2 (2,2 %) anketirana sta dosegla oceno opolnomočenosti 12. Ugotovili smo, da so pacienti z zaključeno osnovno šolo povprečno dosegli oceno opolnomočenosti 6,9, pacienti z zaključeno srednjo šolo so dosegli oceno opolnomočenosti 6,8, pacienti z zaključenim dodiplomskim študijem so dosegli oceno opolnomočenost 6,8 in pacienti z zaključenim podiplomskim študijem so dosegli oceno opolnomočenost 6,6.
DISKUSIJA
Z raziskavo smo ugotovili, da tri četrtine anketiranih podane informacije s strani zdravstvenih delavcev razumejo dobro, kar četrtina vseh vprašanih pa informacij, ki jih pridobijo s strani zdravstvenih delavcev v popolnosti ne upoštevajo ali ne znajo upotrabiti v svojem vsakdanjiku. Glede na stopnjo opolnomočenosti smo pridobili oceno 6,8 med 0 in 12 točk, kar je dobra polovica vseh anketiranih. Z raziskavo ne ugotovimo razlik v stopnji opolnomočenosti glede na izobrazbo. V raziskavi, ki so jo izvedli med kitajsko populacijo (Lam, et al., 2010) so ugotovili, da je stopnja opolnomočenja odvisna od izobrazbe in starosti. Tako so med angleško-govorečo populacijo pridobili stopnjo opolnomočenosti 3,2 in med ljudmi, ki govorijo druge jezike 4,5 na lestvici od 0 do 12. Razlike v opolnomočenosti pripisujejo različnim kulturnim navadam in različnim razume-vanjem ter odzivom na anketne vprašalnike. Kot pravi Poplas-Susič (2014) je svetovanje in poučevanje zelo pomembna naloga diplomiranih medicinskih sester. Pacientom je potrebno približati kronično bolezen in prilagoditev življenjskega stila tako, da ga pacient razume, spoštuje in posledično tudi upošteva. Na dolgi rok bo tako pridobil na znanju, samozavesti in spoznal lastno telo. Povprečna ocena razumevanja podanih informacij s strani zdravstvenih delavcev je 7,7 od 10. Koščak Tivadar in Filej (2015) navajata, da je odgovornost za zdravje porazdeljena med zdravstvenimi delavci in pacientom. Člani zdravstvenega tima so tisti, ki prvi vzpostavijo stik s pacientom na primarni ravni. Zdravnik skupaj s pacientom raziskuje bolezen, diagnostiko in se ukvarja s potekom zdravljenja. Ob problemih, ki jih prinese kronična bolezen, bo znal ukrepati in natančno poročati zdravstvenim delavcem. Dobra polovica anketiranih dobro pozna opozorilne znake in simptome ter znajo ukrepati v danih situacijah. Strinjamo se s Tomšič in Orožen (2012), ki trdita, da osebno dojemanje zdravja odseva biološke, socialno-ekonomske in psihosocialne dimenzije zdravja vsakega posameznika. V študiji Chiauzzi (2016) ugotavlja, da je 79
% ljudi mnenja, da imajo možnost soodločanja o svojem zdravljenju. V naši raziskavi smo ugotovili, da le tretjina anketiranih meni, da načrt popolnoma zrcali njihove želje. Iz raziskave smo ugotovili, da je tri četrtine pacientov v večini zadovoljnih z vključevanjem v proces zdravstvene vzgoje, s prejemanjem različnih nasvetov s strani zdravstvenih delavcev in s samim zdravljenjem, saj ocenjujejo, da imajo možnost izražanja mnenja in sprejemanja odločitev. Babnik in sodelavci (2013) oce-njujejo, da so razlike v stopnji zdravstvene pismenosti eden poglavitnih vzrokov neenakosti v zdravju, razlik med pacienti, ki so prisotne kljub upoštevanju potreb in referenc pacientov, ter dostopnosti zdravstvene oskrbe. Iz navedenega lahko sklepamo, da je veliko odvisno od samega pacienta in različnih dejavnikov, ki vplivajo na njegovo samozavest, sodelovanje, zdravljenje in nenazadnje tudi počutje. Pacienti so tako v večini zadovoljni z odnosom zdravstvenih delavcev, ki se vključujejo v zdravstveno obravnavo, saj v 73 % procentih njihovi načrti zdravljenja zrcalijo njihove prioritete in 76 % jih meni, da imajo dober odnos in izkušnje z zdravstvenimi delavci. Tretjina anketiranih meni, da nasvete zdravstvenih delavcev vedno upošte-va in skoraj enak odstotek jih upošteupošte-va skoraj vedno. Glede na dobljene rezultate lahko sklepamo, da so ti pacienti aktivni v zdravstveni obravnavi. Mola (2013) pravi, da so ravno zdravstveno-vzgojni procesi tisti, ki so namenjeni opolnomočenju pacientov in bi morali biti prilagojeni vsakemu posamezniku. Pri tem je potrebno upoštevati starost, kulturo, aktualno zdra-vstveno stanje, družinsko okolje, v katerem posameznik živi, potrebe in pričakovanja ter celovit pristop k vsakemu pacientu.
Terapevtski odnos in stalna podpora posamezniku sta tako ključnega pomena za vzpostavitev zaupnega partnerstva s pacientom, zlasti glede dolgoročnih sprememb v pacientovem vsakdanjiku.
Zelo zanimivo bi bilo, spremljati paciente na njihovi poti zdravljenja in pri tem ocenjevati njihovo mnenje o samooceni opol-nomočenja, njihovi kvaliteti življenja in finančno izračunati ceno njihovega zdravljenja. Posledično pa raziskati kakšno kvali-teto življenja dosežejo pacienti med in po bolnišnični oskrbi.
152
-ZAKLJUČEK
Kronične bolezni, staranje prebivalstva in posledično ogromni stroški zdravljenja so veliko breme za sodobne zdravstvene sisteme s katerimi se ukvarja celoten svet. Anketirani odgovarjajo, da trpijo za kar nekaj kroničnimi boleznimi, ki vplivajo na nji-hov življenjski slog. Ugotovili smo, da so naši pacienti samostojni in dobro opolnomočeni, ampak velikokrat ne znajo svojega znanja uporabiti v vsakdanjiku, kljub temu da poznajo znake in simptome svoje bolezni. Z dobro opolnomočenostjo in pozna-vanjem svoje bolezni se tako lažje vključujejo v proces zdravljenja in soodločanja o svojem zdravju.V procesu opolnomočenja igrajo pomembno vlogo zdravstveni delavci, ki imajo dober odnos s pacienti. Posledično jim pacienti zaupajo in imajo željo po sodelovanju, soodločanju in načrtovanju zdravljenja. Opolnomočenje tako prispeva k samostojnemu nadzoru zdravja in spodbuja k prevzemu odgovornosti za svoje zdravje. Oblikovalci politik in zdravstveni delavci tako vidijo opolnomočenje kot tisto, ki nam bo pomagalo doseči zastavljene cilje, izboljšati pacientovo stanje in znižati stroške zdravstvenega varstva.
Menimo da bi lahko z rednimi preventivnimi pregledi ter promocijo zdravega načina življenja povečali zanimanje za lastno zdravje že v dobi, ko se kronična bolezen razvija. Tako bi lahko zmajšali dejavnike tveganja, posledično pa izboljšali življenjski standard posameznika ter znižali stroške zdravstvenih sistemov.
LITURATURA
Babnik, K., Štemberger Kolnik, T. & Bratuž, A., 2013. Zdravstvena pismenost: stanje koncepta in nadaljnji razvoj z vključevanjem zdravstvene nege. Obzornik Zdravstvene Nege, 47(1), pp. 62–73.
Chiauzzi, E., DasMahapatra, P., Cochin, E., Bunce, M., Khoury, R. & Purav D., 2016. Factors in patient empowerment: survey of an online pati-ent research network. The Patipati-ent, 9(6), pp. 511–523.
Coulter, A., Parsons, S. & Askham, J., 2008. Where are the patients in decision-making about their own care? [pdf] Kopenhagen: WHO Regional Office for Europe Available at: http://www.who.int/management/general/decisionmaking/WhereAre PatientsinDecisionMaking.pdf [Acces-sed 19. 01. 2018].
Koščak Tivadar, B. & Filej, B., 2015. Empowerment of the patient to increase healthcare treatment quality. In: H. Čolaković, ed. Prvi med-narodni kongres fizioterapevtov Bosne in Hercegovine: konferenčni zbornik, Mostar, 5.-7. junij 2015. Mostar: Zbornica fizioterapevtov Bosne in Hercegovine, pp. 23–29.
Kuijpers, W., Aaronson N., van Harten, W. & Groen, W., 2013. A systematic review of web-based interventions for patient empowerment and physical activity in chronic diseases: relevance for cancer survivors. Journal of Medical Internet Research, 15(2) p. e37.
Lam, C. L., Yuen, N. Y., Mercer, S. W. & Wong, W., 2010. A pilot study on the validity reliability of the Patient Enablement Instrument (PEI) in a Chinese population. Family Practice, 27(4), pp. 395–403.
Mola, E., 2013. Patient empowerment, an additional characteristic of the European definitions of general practice/family medicine. European Journal of General Practice, 19(2), pp. 128–131.
Poklukar, J., 2014. Breme kroničnih bolezni v sklopu javnih zdravstvenih zavodov. In: I. Grmek Košnik, S. Hvalič Touzery & B. Skela Savič, eds. Kronične bolezni sodobne družbe: od zgodnjega odkrivanja do paliativne oskrbe: zbornik prispevkov z recenzijo. 5. simpozij Katedre za temeljne vede, Jesenice, 14. oktober 2014. Ljubljana: Fakulteta za zdravstvo Jesenice, pp. 33–40.
Poplas-Susič, T., 2014. Kronične bolezni in referenčne ambulante. In: I. Grmek Košnik, S. Hvalič Touzery & B. Skela Savič, eds. Kronične bolezni sodobne družbe: od zgodnjega odkrivanja do paliativne oskrbe: zbornik prispevkov z recenzijo. 5. simpozij Katedre za temeljne vede, Jesenice, 14.
oktober 2014. Ljubljana: Fakulteta za zdravstvo Jesenice, pp. 41–46.
Rööst, M., Zielinski, A., Petersson, C. & Strandberg, E.L., 2015. Reliability and applicability of the Patient Enablement Instrument (PEI) in a Swedish general practice setting. BMC Family Practice. [Online] Available at: https://bmcfampract.biomedcentral.com/articles/10.1186/s12875-015-0242-9 [Accessed 05. 04. 2018].
Small, N., Bower, P., Chew-Graham, C., Whalley, D. & Protherow, J., 2013. Patient empowerment in long-term conditions: development and preliminary testing of a new measure. BMC Services Research, 16, p. 263.
Tomšič, S. & Orožen, K., 2012. Uvod. In: J. Maučec Zakotnik, et al., ed. Zdravje in vedenjski slog prebivalcev Slovenije: trendi v raziskavah CINDI 2001-2004-2008. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, pp. 1–8.
Tomšič, S. & Orožen, K., 2012. Uvod. In: J. Maučec Zakotnik, et al., ed. Zdravje in vedenjski slog prebivalcev Slovenije: trendi v raziskavah CINDI 2001-2004-2008. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, pp. 1–8.