V svetu je vse večji poudarek na uporabi integriranih načrtov oskrbe za bolnike z rakom. Bolniki z rakom uporabljajo širok spekter storitev od različnih izvajalcev zdravstvene oskrbe v različnih okoljih in na različnih točkah med svojim zdravljenjem.
V širok spekter zdravljenja bolnikov z rakom so tako vključeni onkologi, različni specialisti, zdravniki za primarno oskrbo, medicinske sestre, farmacevti, fizioterapevti in socialni delavci. Glede na visoke stroške in zapletenost njihovih nastajajočih potreb, od diagnoze do preživetja ali paliativne oskrbe, bolniki z rakom potrebujejo oskrbo, ki vključuje vse izvajalce zdra-vstvene oskrbe (Khan, et al., 2017).
Danes je rakavo obolenje, zaradi vse večjega števila preživelih, vedno bolj prepoznano kot kronična bolezen, katero je potreb-no obvladovati v vseh fazah zdravljenja. Od postavitve diagpotreb-noze do končanega zdravljenja ali konca življenjske oskrbe. Potek zdravstvene obravnave bolnikov z rakom, tako vključuje številne izvajalce zdravstvene in ne-zdravstvene oskrbe. Zdravljenje bolnikov z rakom zahteva poseben - integriran pristop, s katerim zagotavljamo, neprekinjen follow-up. Neprekinjeno spre-mljanje dolgotrajnih učinkov, kateri so posledica zdravljenja s pomočjo radioterapije, sistemske terapije in kirurgije je ključne-ga pomena. Omenjeni načini zdravljenja namreč pri bolnikih pustijo dolgotrajne posledice, saj povzročijo spremenjeno teles-no samopodobo. Prav zaradi omenjenih dejstev ima pri bolnikih z rakom tudi psihosocialna podpora in seveda obvladovanje drugih sočasnih stanj. Z bolnikove perspektive pomeni integrirana oskrba obvladovanje individualnih potreb po zdravstveni oskrbi v vseh zdravstvenih stanjih in ne samo pri raku. Pomembna prednostna naloga pri vključevanju zdravstvene oskrbe med bolniki z rakom je zagotoviti „nemoten“ prehod v neprekinjenem zdravljenju, ko se bolniki znajdejo v sistemu zdravstve-nega varstva. Druga značilnost oskrbe z bolnikov z rakom je kakovostna oskrba ob koncu življenja, saj si številne države prizadevajo k zmanjševanju stroškov zdravstvenega sistema in izboljšanju kakovosti paliativne oskrbe v skupnosti (Institute for Clinical Evaluative Sciences, 2014).
Integrirana oskrba je usmerjena k zmanjševanju razdrobljenosti zdravstvene oskrbe bolnikov z rakom. Ključna značilnost integrirane oskrbe je v izboljševanju rezultatov pri zdravstveni oskrbi bolnikov z rakom, s spodbujanjem koordinacije znotraj in med zdravstvenimi organizacijami (Kodner, 2009 cited in Cortis, et al., 2017).
Vloga medicinske sestre - koordinatorja zdravstvene obravnave v onkološki zdravstveni negi
Izraz koordinator zdravstvene obravnave se v zdravstveni negi uporablja za zagotavljanje visoke kakovosti zdravstvene oskrbe. Glavna naloga medicinske sestre – koordinatorja zdravstvene oskrbe, je koordinacija multidisciplinarne in organi-zacijske zdravstvene oskrbe, osredotočene na bolnika. Medicinska sestra skrbi za izvajanje individualne in celostne zdra-vstvene nege. Medicinske sestre z bolniki oblikujejo partnerski odnos, kateri olajšujejo komunikacijo med bolniki in izvajalci zdravstvene oskrbe ter bolnikom omogočajo ustrezno znanje o bolezni. Prav tako prevzamejo odgovornost za nadzor pri izvajanju in vrednotenju zdravstvene oskrbe ter omogočajo dragocen vpogled v kontinuiteto (Chen, et al., 2013).
Na Tajvanu so naredili kvazi – eksperimentalno študijo, v katero so naključno vključili 600 bolnikov z rakom. Služba medicin-ske sestre - koordinatorja zdravstvene obravnave, je bila organizirana tako, da je zdravnik medicinsko sestro - koordinatorja zdravstvene obravnave obvestil o novo diagnosticiranih bolnikih z rakom. Medicinska sestra – koordinator zdravstvene
56
-obravnave, stopi v stik z bolniki, v 24 urah. Predstavi svojo vlogo in omogoči posvetovanje po telefonu 24 ur na dan, v primeru kakršnih koli nejasnoti. Po prvem stiku medicinska sestra – koordinator zdravstvene obravnave naredi ustrezno dokumen-tacijo, katera jim olajša nadaljnjo koordinacijo med službami, katere nudijo oskrbo bolnikov z rakom. Pred pripravo načrta zdravljenja je medicinska sestra – koordinator zdravstvene obravnave bolnika in svojce seznanila o bolezni in zdravljenju, skrbela za nemoteno komunikacijo z multidisciplinarno skupino in bolnika seznanila o neželjenih posledicah zdravljenja.
Med potekom zdravljenja je skrbela za nemoteno koordinacijo med različnimi izvajalci zdravstvenih storitev, organizirala sestanke, spremljala učinke zdravljenja in zaplete, zagotavljala zdravstveno vzgojno delo pri bolniku in svojcih pri obvlado-vanju neželenih učinkov, nudila čustveno podporo in izboljšal doslednost pri celovitosti zdravljenja. Medicinska sestra – ko-ordinator zdravstvene obravnave je bolnika obiskala ob vsaki hospitalizaciji. Pred odpustom bolnika iz bolnišnice je ocenila potrebo po nadaljnjem zdravljenju in spremljanju bolnika in njegovih svojcev. Podala oceno glede sposobnosti samooskrbe in zagotovila 24 urno telefonsko svetovanje (Chen, et al., 2013).
Peternelj (2006 cited in Mimić, 2011) ugotavlja da, v Angliji, na Nizozemskem in skandinavskih državah predstavlja me-dicinska sestra – koordinator zdravstvene obravnave glavno koordinacijsko službo, ki organizira za uporabnika potrebna opravila. Medicinske sestre – koordinatorji zdravstvene obravnave imajo vlogo vratarjev. V državah kot so Avstrija, Nemčija, Francija pa je ta oblika dela razumljena kot vodenje primera ali specifične problematike. Najpogosteje je namenjena povezo-vanju med bolnišnicami in službami na lokalni ravni.
Kadivec (2007 cited in Mimić, 2011) definira službo medicinske sestre – koordinatorja zdravstvene obravnave kot: »proces načrtovanja, koordiniranja, vodenja in nadzora oskrbe pri posamezniku.«
Po svetu obstaja več modelov - medicinska sestra – koordinator zdravstvene obravnave, a osnovni cilj je pri vseh enak:
razviti stroškovno učinkovite in uporabne načine koordiniranja različnih služb, za zagotavljanje čim boljše kakovosti življenja bolnikov z dolgotrajnimi boleznimi. Osnovni principi so: da ljudje čim dlje ostanejo doma, da podpre primarni nivo zdravstva in z njim zgradi partnerski odnos, da poišče in identificira bolnike, pri katerih obstaja velika verjetnost nenačrtovanega spre-jema v bolnišnico zaradi zapletov, da omogoči vsakemu bolniku individualen negovalni načrt glede na njegove potrebe, želje in izbire, da obstaja 24 ur, 7 dni na teden (Department of health, b.d. cited in Mimić, 2011).
DISKUSIJA
Slovenija se enako kot tudi ostale evropske države že nekaj časa sooča s problemi staranja družbe. Države se vse bolj zavedajo sprememb, ki jih prinaša staranje prebivalstva in ostale družbene spremembe. Novejši epidemiološki podatki držav, kažejo na prevladujočo zdravstveno problematiko, ki je povezana s kroničnimi obolenji, poškodbami in drugimi obolenji. Med najpogostejšimi kroničnimi boleznimi, katerih posledica je nastanek odvisnosti pri izvajanju osnovnih življenjskih aktivnosti in potreba po integrirani oskrbi, so sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja, možganska kap ter kronična obstruktivna pljučna bolezen, poškodbe, rak in razne duševne motnje (Majerle, 2018).
Definicija integrirane oskrbe se razlikuje od države do države. Po pregledu literature (Schaffer, 2007; Flaker, et al., 2011; Ra-movš, et al., 2013; Nagode, et al., 2014) lahko ugotovimo, da je najpogosteje uporabljen termin integriran pristop za področje dolgotrajne oskrbe, kar velja tudi za slovenski prostor. V Slovenija ni vzpostavljen enotni sistem integrirane / dolgotrajne oskrbe, za kronično bolne, invalidne in oslabele osebe (Rajgelj, 2014; Potočar, 2011), prav tako področje ni sistemsko urejeno s posebnim zakonom, vendar je slednji v pripravi (Nagode, et al., 2014). Ključni izziv v Sloveniji je zato vzpostavitev celovitega in integriranega sistema dolgotrajne oskrbe s poudarkom na oskrbi v domačem okolju. Potrebno je okrepiti izvajanje kako-vostne in varne dolgotrajne oskrbe v vseh oblikah izvajanja z vzpostavitvijo timske obravnave, ustrezne kadrovske strukture, sistemov zunanjih in notranjih kontrol in podpore izvajalcem. S finančnimi viri, ki so že na voljo za zagotavljanje dolgotrajne oskrbe, ne bo mogoče ustrezno urediti in razvijati dostopne, usklajene in kakovostne dolgotrajne oskrbe, v kateri bodo upošte-vane naraščajoče potrebe in sodobni pristopi ter oblike delovanja, ki so usmerjene na zagotavljanje oskrbe na domu.
Integriran pristop v zdravstveni oskrbi pri bolnikih z rakom še vedno v začetni fazi (World Health Organization, 2016), zato se bo v prihodnosti oskrbe bolnikov z rakom, potrebno premakniti k razvoju integriranih načrtov oskrbe, kateri bodo vključevali celoten proces oskrbe bolnikov z rakom od začetne do zaključne faze zdravljenja in rehabilitacijo. Danes je zdravstvena oskrba bolnikov z rakom usmerjena k posameznim specifičnim pristopom, katere pa bo potrebno v prihodnosti povezati v skupno celoto in povezovanje med izvajalci zdravstvenih storitev – primarni, sekundarni in terciarna ravni.
Prihodnost nam nakazuje potrebo po izdelavi pilotskega načrta integrirane oskrbe bolnikov z rakom in izvajanju le tega. Potrebno bo narediti načrt, kateri bo vključeval partnerski odnos med vsemi ključnimi interesnimi skupinami pri oskrbi bolnikov z rakom.
ZAKLJUČEK
Pojem integrirane oskrbe še ni sprejet v naših profesionalnih okoljih in je pogosto tudi napačno razumljen. Integrirana oskrba je dobra koordinacija, povezovanje in komunikacija znotraj služb in navzven med izvajalci in uporabnikom ali neformalnim izvajalcem oskrbe. Vpliva na večje zadovoljstvo posameznika in izvajalcev, izboljša kakovost storitev in je stroškovno učin-kovitejša. Zmanjšuje neučinkovitost služb in posameznika znotraj sistema. Integrirana oskrba je celostna obravnava, ki izhaja izključno iz potreb posameznika z dolgotrajnimi stanji in mnogovrstnimi vzporednimi problemi. Ni recept, ki rešuje vso problematiko, je pa pristop, ki omogoča kontinuirano obravnavo starejših oseb, bolnikov s kronično boleznijo, oseb z degenerativnimi spremembami, oseb po poškodbah in invalidnih oseb. Proces zdravstvene obravnave bolnikov z rakom je kompleksen zdravstveni problem, zato je pri obravnavi bolnikov z rakom izrednega pomena integrirana oskrba.
LITERATURA
Chen, Y. C., Chang, Y. J., Tsou, Y. C., Chen, M. C. & Pai Y. C., 2013. Effectiveness of nurse case management compared with usual care in cancer patients at a single medical center in Taiwan: a quasiexperimental study. BMC Health Services Research, 13(202), pp. 1 – 7.
Colombo, F., Llena-Nozal, A., Mercier, J. & Tjadens, F., 2011. Help Wanted? Providing and Paying for Long – Term Care. Paris: OECD Health Policy Studies, pp. 5 – 11.
Cortis, L. J., Ward, P. R., McKinnon, R. A. & Koczwara, B., 2017. Integrated care in cancer: What is it, how is it used and where are the gaps?
A textual narrative literature synthesis. European Journal of Cancer Care, 26(4), pp. 1 – 28.
European Comission., 2014. Chronic diseases - The health challenge of our times. Available at:https://ec.europa.eu/health/sites/health/files/
major_chronic_diseases/docs/2014_chronic_diseases_informationsheet_en.pdf [15. 01. 2018].
Flaker, V., Nagode, M., Rafaelič, A. & Udovič, N., 2011. Nastajanje dolgotrajne oskrbe: ljudje in procesi – eksperiment in sistem. Ljubljana: Fakul-teta za socialno delo.
Institute for Clinical Evaluative Sciences, 2014. Integrating care for Cancer patients: An evidence-informed analysis. Available at: www.cancer-careontario.ca/sites/ccocancercare/files/guidelines/full/Complex%20Cancer%20Patients%20-%20Integrated%20Cancer%20Care_%20 FINAL_1DEC2014.pdf
Johnston, J., n.d. Short- and Long-Term In-Home Care. Available at: https://www.agingcare.com/articles/difference-between-short-and-long--term-home-care-154984.htm [15. 01. 2018].
Khan, A. I., Arthurs, E., Gradin, S., MacKinnon, M., Sussman, J. & Kukreti, V., 2017. Integrated Care Planning for Cancer Patients: A Scoping Review. International Journal of Integrated Care, 17(6), pp. 1–16.
Lešer, V., Leskovic, L. & Kregar - Velikonja, N., 2015. Globalizacija raziskav na področju gerontologije. In: J. Starc, ed. IZZIVI globalizacije in družbeno--ekonomsko okolje EU : zbornik povzetkov : mednarodna znanstvena konferenca = Globalisation challenges and the socialeconomic environment of the EU : book of abstracts : international scientific conference, Novo mesto, 14. in 15. april 2016. Novo mesto: FUPI Novo mesto, pp. 396-403.
Leskovic, L., 2016. Skozi preteklost do današnjih dni v zdravstveni negi v socialnih zavodih = Through the past to the present day in nursing in social institutions. In: K. Kobal – Straus, ed. Živeti življenje v varni starosti: zbornik predavanj. Ljubljana: Strokovna sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v socialnih zavodih, pp. 1 – 14.
Majerle, S., 2018. Možnosti razvoja integrirane oskrbe starejših - primer prakse iz tujine. In: Zdravstvena nega v luči globalnih izzivov : zbornik prispevkov / 10. dnevi Marije Tomšič, Dolenjske Toplice, 18. in 19. januar 2018. Novo mesto: Fakulteta za zdravstvene vede, pp. 85 – 95.
Mimić, A., 2011. Kontinuiteta zdravstvene obravnave kroničnega bolnika: seminarska naloga visokošolskega študija. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice, pp. 5 – 11.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, 2013. Izhodišča za pripravo Predloga zakona o dolgotrajni oskrbi, osebni asistenci in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo – novo gradivo št. 1. Ljubljana. Available at: http://www.google.com/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&- source=web&cd=1&ved=2ahUKEwi5xYbl1ZLgAhUvMwKHY0fBy4QFjAAegQICRAC&url=http%3A%2F%2Fwww.mddsz.gov.si%2Ffilead- min%2Fmddsz.gov.si%2Fpageuploads%2Fdokumenti__pdf%2Fword%2Fsociala%2Fdolgotrajna_oskrba_izhodisca_www_260913.do-c&usg=AOvVaw1U64zfDuFO63jvZ8Er5tyC [ 15. 01. 2018].
Ministrstvo za zdravje, 2017. Zakon o dolgotrajni oskrbi in obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. Available at: https://www.irssv.si/
upload2/20102017_o_Z_o_dolg__oskrbi_JR.pdf [15. 01. 2018].
58
-Nagode, M., Zver, E., Marn, S., Jacović, A. & Dominkuš, D., 2014. Dolgotrajna oskrba - uporaba mednarodne definicije v Sloveniji. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Ljubljana. Available at: http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/dz/2014/DZ_02_14p.
pdf [15. 01. 2018].
Organisation for Economic Co-operation and Development, Eurostat, World Health Organization, 2011. A system of health accounts. Paris:
OECD. Available at: http://www.who.int/health-accounts/methodology/sha2011.pdf [ 15. 01. 2018].
Peternelj, A., 2006. Kako pripravljeni smo v zdravstveni negi na spremembe in potrebe sodobne družbe. Obzornik zdravstvene nege, 40(2), pp 69 - 70.
Potočar, J., 2011. Sistem dolgotrajne oskrbe v Sloveniji in mednarodna primerjava: diplomsko delo univerzitetnega študija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo, pp. 1 – 5.
Rajgelj, N., 2014. Primerjalna analiza sistemov dolgotrajne oskrbe v izbranih državah EU in v Sloveniji: diplomsko delo univerzitetnega študija.
Maribor: Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, pp. 3 – 5.
Ramovš, J., Lipar, T. & Ramovš, M., 2013. Oskrba v onemoglosti. In: J. Ramovš, ed. Staranje v Sloveniji: raziskava o potrebah, zmožnostih in stališčih nad 50 let starih prebivalcev Slovenija. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka, pp. 305–340.
Schaffer, S., 2007. Informacijska podpora in kakovost v integrirani oskrbi: diplomsko delo univerzitetnega študija. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede, pp. 8 – 20.
Skela - Savič, S., 2007. Kontinuirana zdravstvena obravnava – izziv sodobnega menedžmenta bolnišnične zdravstvene nege. Obzornik zdravstvene nege 41(1), pp. 3-11.
World Health Organization, 2016. Integrated care models: an overview. Available at: http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_
file/0005/322475/Integrated-care-models-overview.pdf