DANSKA: 'Udeskole'

Gilchrist, Passy, Waite in Cook (2016) navajajo, da se je koncept ''udeskole'' ('šola na prostem') na Danskem pojavil kot povezava med pustolovskim poukom in učnimi načrti različnih predmetov. Bentsen (2013) je dodal, da se koncept 'udeskole' izvaja tako na Danskem kot tudi na Finskem in Norveškem. Pouk poteka na naravnih ali kulturnih območjih, npr. v gozdovih, parkih, lokalni skupnosti, tovarnah, kmetijah, galerijah, gledališčih itd. Učenje in dejavnosti so večinoma izvedene medpredmetno. Pristop je tak, da delajo z učnimi vsebinami v resničnem svetu. Šole in učitelji trdijo, da učenci mnogo pridobijo, ko spoznavajo svojo okolico in obiščejo naravo, ki jo obiskujejo v vsakodnevnem življenju. To učencem pomaga razviti občutek za skupnost, prepoznavajo in razumejo svoje okolje ter razvijajo odnos do okolja in lokalnih prebivalcev. ''Udeskule'' v praksi pomeni, da učitelji pogosto spodbujajo učence, da delajo v velikih ali majhnih skupinah. V šolah je bilo po Bentsenovem (2013) mnenju moč opaziti, da učenci sodelujejo med sabo v skupinah in rešujejo praktične naloge, kot so na primer zgraditi mizo, zanetiti ogenj ali skuhati kosilo.

J. Howard (2015) pravi, da je bil koncept ''udeskole'' do leta 2014 gibanje, ki so ga danski učitelji uvedli izključno iz svojega lastnega znanja ter navdušenja nad poukom na prostem.

Bentsen idr. (2009, v Gilchrist, Passy, Waite in Cook, 2016) pravijo, da se je koncept ''udeskole''

37 pojavil kot odziv na obstoječe vzgojno-izobraževalne prakse (ki večinoma potekajo v notranjih prostorih).

J. Howard (2015) pravi, da so pouk na prostem do leta 2014 vodili navdušeni učitelji in voditelji.

Dansko ministrstvo za šolstvo pa od leta 2014 aktivno podpira rast in razvoj 'udeskole'. Del danske izobraževalne reforme leta 2014 so tudi spremembe na področju pouka na prostem. Dve od teh sprememb sta:

- povečanje števila fizičnih aktivnosti na 45 minut na dan za vse učence;

- zahteve obvladovanja spretnosti se enako vrednotijo kot znanje (vse, česar se učenci naučijo teoretično, se morajo naučiti tudi praktično).

Bentsen in Jensen (2012, v Gilchrist, Passy, Waite in Cook, 2016) navajata, da je cilj ''udeskole'' vsebine učnih načrtov različnih predmetnih področji povezati z resničnim svetom z namenom, da se olajša učenje in razumevanje. Avtorja navajata, da na Danskem veliko učiteljev vsak teden ali vsak drug teden izvaja pouk na prostem (na osnovi učnega načrta), kjer lahko učenci računajo prostornino dreves pri matematiki, ustvarjalno pišejo o naravnih površinah ali osmislijo zgodovino tako, da obiščejo stare zgradbe in prostore. Raziskava, ki sta jo izvedla avtorja, kaže, da ima vsaj 14 % danskih šol enega učitelja, ki izvaja 'udeskole', podobno je tudi na Švedskem in Norveškem.

J. Howard (2015) pravi, da se za pouk na prostem ne potrebuje dodatnih usposobljenosti, vseeno pa obstaja podporna spletna stran za izmenjevanje izkušenj (Udeskolenet) in organizacije na Danskem, ki poskrbijo za vire, ki jih učitelji uporabljajo (Skoven I Skolen). Mnogi učitelji, s katerimi se je pogovarjala raziskovalka, pravijo, da imajo visoko raven avtonomije in jim je zaupano, da poučujejo vsak predmet tako, kot mislijo, da je najboljše za učence. Zaupanje jim daje visoko raven samozavesti, to samozavest pa uporabijo za to, da svojo strast do narave ustvarjalno prenesejo v svoje poučevanje.

J. Howard (2015) pravi, da je učiteljev interes za pouk na prostem glavni dejavnik pri tem, kako praktično učenje v naravi postane integriran del učiteljevega načrtovanja. Učitelji imajo veliko več znanja kot zunanji delavci o tem, kaj točno učenci že znajo in česa se še morajo naučiti skladno z učnim načrtom. J. Howard (2015) pravi, da strah pred nevarnostmi ni del danske kulture, tako da imajo učitelji več samozavesti, da sami vodijo aktivnosti, če le imajo spretnosti za tovrstno poučevanje.

38 J. Howard (2015) je obiskala skandinavske države in v poročilu ''Integrating Outdoor Experience with Curricular Learning'' navedla nekaj primerov dobre prakse pouka na prostem, ki jih je opazila v skandinavskih vrtcih in osnovnih šolah. Predstavila je nekaj konkretnih primerov dejavnosti in učnih pristopov, ki so se izkazali za učinkovite pri poučevanju na prostem.

V učilnici – zunaj –v učilnici (in-out-in)

V večini skandinavskih osnovnih šol je raziskovalka opazila pristop, ki ga je poimenovala ''in-out-in''. To pomeni, da se pouk začne v učilnici, kjer učitelj predstavi temo z namenom, da učenci dobijo teoretično znanje, ki ga bodo potem uporabili v praksi na prostem. Razred se potem premakne na šolske površine ali na bolj oddaljena mesta v lokalnem okolju. Zunaj poteka praktični del. Zadnji del učne ure je zaključen v učilnici, kjer se izkušnje in znanje, ki so ga pridobili zunaj, poveže s teorijo, predstavljeno v uvodu. Znanje in izkušnje, ki so jih učenci pridobili na prostem, se tako utrdijo. Način poučevanja ''in-out-in'' ima boljše učne rezultate, kot pa če pouk na prostem poteka celo učno uro. Učenci že vnaprej vedo, kakšna bo njihova naloga zunaj. To je zelo pomembno, saj pogosto v običajnih okoliščinah šolske zunanje površine učencem predstavljajo le prostor za igro. Avtorica je poudarila, da morajo učitelji razumeti, da se morajo učenci prilagoditi na tak način dela. Verjetno pa bo trajalo veliko časa, preden bodo učenci res razumeli, kaj se od njih na prostem pričakuje ter da je zunanji prostor namenjen tudi učenju.

Konkretni primeri dejavnosti

Dejavnosti na prostem se povezujejo z učenjem v resničnem svetu ali pa se skladajo s teorijo lokacijskega učenja (place-based learning). Zadnja je opredeljena kot učenje vsebin iz različnih predmetnih področij, kjer učenci raziskujejo učne vsebine in lokacijo, kjer se nahajajo. Učenci sodelujejo v manjših skupinah in tako razvijajo odgovornost do svojega lastnega učenja.

Gimnastična orodja

Dejavnost, ki so jo učenci izvedli v šoli, ki jo je avtorica obiskala, je učenje o tem, katere mišice so aktivne pri vadbi na gimnastičnih orodjih na prostem. Pri vsakem orodju so morali učenci skicirati, katere mišice delujejo pri posamezni gimnastični vaji na orodju.

39 Nakupovalni seznam

Učenci so imeli pri predmetu angleščina dejavnost (učna ura angleščina, hrana), pri kateri so bili na eni strani igrišča postavljeni nakupovalni seznami, na drugi strani pa fotografije teh predmetov. Učenci so se učili novih besed, telovadili in se zabavali. Avtorica je o tej dejavnosti povedala, da se ji je zdelo pomembno, da se fizično aktivnost poveže še z drugimi predmetnimi področji. Fizična aktivnost na prostem učence 'napolni s kisikom', v učilnico pa se vrnejo zbrani in pripravljeni na učenje nove snovi.

Uporaba IKT

Raziskovalka je opazila, da so učenci pogosto uporabljali aplikacije na pametnih telefonih, namenjene orientaciji v prostoru in reševanju nalog. Velikokrat so uporabljali aplikacijo 'Find2Learn'. To je aplikacija, ki je povezana z GPS napravo, s pomočjo katere lahko učitelj pripne različne učne naloge na različne lokacije v okolici šole ali v lokalnem okolju. Učenci so reševali naloge, ki so jih našli na določeni lokaciji. Nato pa so učiteljem poslali odgovor na vprašanje po elektronski pošti. Uporaba te aplikacije združuje fizično aktivnost, uporabo tehnologije, delo v skupinah in učenje kateregakoli predmeta.

Bentsen (2013) je navedel, da je danski učitelj geografije učencem dal nalogo, da fotografirajo različne stvari v domačem mestu (park, grad, muzeje, pokopališča in knjižnice). Učenci tako spoznavajo in se učijo o lokalni zgodovini ter o izvoru imen.

Obiski naravoslovnih šol (nature schools)

Danska ima široke možnosti, da se šole povežejo s strokovnjaki in drugimi ustanovami, kot so omrežja naravoslovnih šol. Učenci lahko omenjene šole obiščejo za en dan ali pa se tam nastanijo. Avtorica J. Howard (2015) je obiskala Tårnby nature school. Učitelji skupaj s strokovnjaki (zaposlenimi v naravoslovnih šolah) načrtujejo dejavnosti. To vključuje načrtovanje učnih priprav in sprotnega preverjanja znanja. Vsakič, ko se učenci po obisku naravoslovnih šol vrnejo v razred, učitelji preverijo znanje, ki so ga pridobili. To združuje izkušnje, ki so jih učenci pridobili v naravoslovnih šolah, s cilji, ki jih morajo učenci doseči v skladu z učnim načrtom različnih predmetnih področij.

Zelene, modre in sive površine

Avtorica je na danski konferenci, ki se je je udeležila, izvedela, da se v danskih šolah učijo na različnih zunanjih površinah, ki so poimenovane kot zelene, modre in sive površine. Zelene

40 površine se nanašajo na gozdove, parke, kmetije in vrtove, modre so obale, jezera in reke, sivi pa so prostori, ki jih je ustvaril človek, ter socialni prostori.

V okviru zelenih površin je na Danskem zaživel program 'Haver til Maver' – 'Vrtovi za trebuščke'. Učitelji poučujejo in vzgajajo učence tako, da spodbujajo pridelavo in kuhanje biološko pridelane zelenjave. Učenci soustvarjajo svoje učne izkušnje, delajo v skupini, se učijo novih spretnosti in se zabavajo. Program je bil tako uspešen, da je dobil sredstva za celotno Dansko po partnerskih povezavah s kmetijami. Vsak otrok na Danskem je dobil tudi kuharsko knjigo.

Obiski na Krogerup kmetijo, ki jih je zagotovilo ministrstvo (The municipality surrounding the original Krogerup farm), so postali obvezen del učnih načrtov nekaterih danskih šol. Razredi med sezono rasti večkrat obiščejo kmetijo. Na prvem obisku, spomladi, je vsaka skupina dobila gredico velikosti 4 m x 1 m, kamor so posadili zelenjavo, rože in nato za to tudi skrbeli. Vsak obisk je vključeval tudi učne ure kuhanja v kuhinji na prostem, kjer je vsaka skupina zakurila ogenj in po receptu na njem z uporabo sezonske zelenjave s kmetije skuhala zdravo jed.

Pridelke, ki so jih pobrali, so nesli tudi domov družinam, kjer so bili učenci spodbujeni, da še enkrat uporabijo isti recept, ki so se ga naučili. S tem so spodbudili, da se zdravo prehranjevanje nadaljuje tudi doma. V projektu 'Haver til Maver' so zaposleni profesionalni kuharji in vrtnarji.

Učenci zelo spoštujejo, da se lahko učijo od pravih strokovnjakov. Učitelji pa obenem skrbijo za to, da so v tak pouk vključena različna predmetna področja, kot so matematika, opismenjevanje ali umetnost.

Podoben primer dobre prakse se kaže tudi v primeru osnovne šole Copenhagen, kjer se v središču mesta v okolici šole nahaja šest šolskih vrtov. Vrtovi so namenjeni vrtnarjenju v povezavi z različnimi predmeti šolskih učnih načrtov, ki jih učitelji izvajajo tudi na predmetni stopnji. Na razredni stopnji učitelji na šolskih vrtovih poučujejo vsebine, kot so spoznavanje rastlin, prsti in živali, prehrana, matematika in opismenjevanje. Na predmetni stopnji pa se učenci učijo o vsebinah iz fizike, biologije in matematike.

Danska, Finska in Švedska imajo bogate vodne vire, veliko jezer in obale. Voda je lahko učinkovit učni vir. Na Finskem so učenci npr. raziskovali na Baltski obali. Na Danskem je avtorica opazila, da so učenci delali umetniške fotografije jezer, z uporabo določenih orodij izmerili globino jezera ter igrali na instrumente, ki so jih sami naredili, tako, da ob stiku z vodo oddajajo zvok. Učenci so imeli tudi učno uro potapljanja, kjer so raziskovali življenje v marini,

41 ugotavljali kakovost vode na obali Copenhagna, se učili o morski travi in školjkah, ki so jih našli na plaži, ali imeli ribiški izlet, na katerem so se učili o prehrani in kuhanju.

Učitelji v Skandinaviji lahko sami vodijo take aktivnosti, saj koncept varnosti ni tako poostren kot drugod v Evropi (npr. v Veliki Britaniji), kjer bi za take aktivnosti potrebovali dodatnega strokovnjaka.

Sive površine so vse urbane površine zunaj šolskega igrišča, kot so pokopališča, gradbišča, tovarne, živalski vrtovi itd. Učitelji učence zelo pogosto peljejo v živalski vrt. Primer dobre prakse pouka v živalskem vrtu se kaže v naslednjem primeru. Učenci so naredili matematični projekt, kjer so računali težo in ceno hrane, ki jo potrebujejo živali. Računali so tudi obseg in površino posamezne kletke za živali, zapisovali število obiskovalcev in svoje rezultate predstavili z grafi. Učili so se tudi o anatomiji fazana in na koncu sestavili pesem o izkušnjah ali se kako drugače umetniško izrazili.

Obstaja tudi projekt, ki se imenuje 'Skolen I Virkeligheden', kar pomeni ''šola v resničnem svetu''. Projekt šolam omogoča, da se povezujejo z lokalnimi podjetniki in organizacijami, ki jim ponudijo prostor za učenje v resničnem svetu. Pouk v okviru 'Skolen I Virkeligheden' je razdeljen na 10 tem, kot so narava, kultura in skupnost, poklici, ustvarjalnost, gibanje, sposobnost argumentiranja, socialne spretnosti, izobrazba, izumi ter teoretično znanje, ki ga učenci pridobijo pri pouku. Učenci lahko obiskujejo kmetije, gradbišča, knjižnice ter tudi županovo pisarno. Projekt je zelo dobro organiziran, saj učiteljem omogoča, da na enostaven način najdejo organizacije, ki to ponujajo, glede na vsebine, ki jih v tistem trenutku v šoli obravnavajo.