V tem poglavju so navedeni cilji raziskovanja, opis inštrumenta, ki smo ga pri raziskavi uporabili, opisan je vzorec preučevanih oseb ter razložen postopek zbiranja, obdelave in analize zbranih podatkov
3.3.1 Cilji empirične raziskave
S pomočjo teoretičnih izhodišč in dobrih praks pouka na prostem nekaterih slovenskih učiteljev in vzgojiteljev smo skušali:
- predstaviti primere dobre prakse pouka na prostem;
- predstaviti, kaj učitelje in vzgojitelje spodbuja, da izvajajo pouk na prostem in kakšne so ovire za izvajanje pouka na prostem;
- predstaviti zanimive zamisli za povezovanje pouka na prostem z vsebinami učnih načrtov različnih predmetov;
- predstaviti, kaj je pomembno pri načrtovanju in izvajanju pouka na prostem;
- oblikovati smernice za bolj pogosto in kakovostno organiziranje pouka na prostem.
58
3.3.2 Raziskovalni instrument
Da bi poglobljeno spoznali izkušnje učiteljev in vzgojiteljev s poukom na prostem, smo kot tehniko zbiranja podatkov uporabili narativni intervju.
Vogrinc (2008) navaja, da je glavna značilnost pripovednega intervjuja, da se skuša približati vsakdanji komunikaciji med ljudmi. Spraševalec ima pri pripovednem intervjuju minimalno usmerjevalno vlogo. Intervjuvancu pove temo pogovora, nato pa mu pusti, da govori in izraža svoje misli in občutja svobodno, kolikor zmore in želi, in ga ne omejuje z vnaprej postavljenimi vprašanji. Vloga raziskovalca je omejena na vlogo ''zainteresiranega poslušalca''.
Tehnika zbiranja podatkov je bil neposreden, delno strukturiran narativni intervju, inštrument, ki smo ga pri tem uporabili, pa je bil vprašalnik. Delno strukturiran intervjuju smo pripravili po postopku, ki ga je opredelil Sagadin (1995, v Vogrinc, 2008). Najprej si raziskovalec vnaprej pripravi nekaj bistvenih vprašanj, navadno odprtega tipa, ki jih postavi vsakemu vpraševancu, preostala vprašanja pa oblikuje sproti med potekom intervjuja. Polstrukturiran intervju je, kot pravi Vogrinc (2008), zelo prožna tehnika zbiranja podatkov, uporabi se lahko zaprti ali odprti tip vprašanj, odgovori so lahko kratki, lahko pa se odgovarja v obliki pripovedi. M. K. Kramp (2004) navaja, da je kot pri vsakem kvalitativnem intervjuju tudi pri narativnem intervjuju pomembno upoštevati, da je vsaka oseba unikatna in da je posledično vsak intervju unikaten.
Zato je priporočeno, da se vprašanja med pogovorom prilagajajo.
3.3.3 Postopek izvedbe intervjujev
Narativni intervju smo izvedli po postopku, ki sta ga opisala S. Jovchelovitch in Bauer (2000).
Na intervju smo se pripravili tako, da smo na podlagi predelane literature oblikovali narativni intervju z učitelji in vzgojitelji (priloga), ki ima pet odprtih vprašanj, namenjenih pripovedovanju posameznikovih zgodb. Odprtim vprašanjem smo dodali tudi oporne točke glede na odprta vprašanja, ki bi jih uporabili, če bi intervjuvanci prej končali s pripovedjo.
Vprašalnik, ki je priložen v prilogi, je bil med izvajanjem intervjuja namenjen kot opora, saj smo ga le redko potrebovali. Intervjuvanke so večinoma prosto pripovedovale o svojih izkušnjah s poukom na prostem, zgodilo pa se je tudi, da vprašalnika skoraj nismo uporabili, saj so bile intervjuvanke že prej seznanjene s temo pogovora.
Učitelje in vzgojitelje smo želeli spodbuditi k:
59 - pripovedovanju o svojih začetkih poučevanja na prostem in izzivih, ki so jih
premagovali pri izvajanju pouka na prostem;
- pripovedovanju o svojih izkušnjah s poučevanjem na prostem;
- pripovedovanju o dobrih praksah pouka na prostem;
- pogovoru o tem, kaj je pomembno pri načrtovanju in izvajanju učnih ur na prostem.
Pred intervjuji sem intervjuvanke prosila, da prinesejo tudi kakšen vizualni vir (npr. fotografije pouka na prostem ali učno pripravo) z namenom lažjega in bolj tekočega pripovedovanja ter jih seznanila s temo pogovora. Pred intervjujem sem jih najprej vprašala, ali se strinjajo s tem, da je pripoved glasovno snemana, in jim povedala, da bom v magistrskem delu uporabila izmišljena imena. Intervjuvankam sem predstavila temo pogovora in jim predstavila bistvena vprašanja o pouku na prostem. Nato je sledilo pripovedovanje zgodbe, pri katerem govora nisem prekinjala. Počakala sem na konec pripovedi. V zadnji fazi pa sem intervjuvankam zastavila še kakšno vprašanje, ki se je pojavilo med pripovedjo. Pazila sem na to, da nisem izpostavljala neskladja v pripovedi, dajala kritike in ocenjevala.
Z vsako intervjuvanko posebej sem se dogovorila za čas in kraj izvajanja intervjuja, intervjuji pa so bili snemani s pomočjo mobilne aplikacije snemalnik zvoka. Intervjuji so potekali v šolskem letu 2016/17 po pouku in so trajali od 45 minut do ene ure. Večinoma (vse, razen Vesne in Urške) so me učiteljice in vzgojiteljica povabile še na opazovanje učnih ur na prostem, ki sem jih prav tako vključila v obdelavo podatkov. Pogovor z Urško (učiteljico predmetne stopnje), v katerem je pripovedovala o tem, da na njeni šoli več učiteljic deluje po podobnih metodah pouka na prostem, pa me je spodbudil, da sem opravila intervju še z Marjeto, učiteljico razrednega pouka, ki poučuje na isti šoli.
3.3.4 Vzorec intervjuvanih oseb
Vzorec je namensko-priložnostni. V raziskavo smo vključili 6 intervjuvank z različnih šol in vrtcev po Sloveniji, na katerih se pogosto in kakovostno organizira pouk na prostem. Izbirali smo med vzgojno-izobraževalnimi ustanovami, ki imajo šolski ekovrt, učilnico na prostem, izvajajo gozdno pedagogiko ali kako drugače izstopajo na tem področju.
V vzorec smo torej zajeli šest intervjuvank, od tega štiri učiteljice razredne stopnje, vzgojiteljico in eno učiteljico predmetne stopnje. Od tega učiteljico, ki pouk pogosto izvaja na šolskem ekovrtu, učiteljico, ki je organizirala gradnjo inovativne učilnice na prostem, ostale
60 intervjuvanke pa sodelujejo z Mrežo gozdnih vrtcev in šol, kar pomeni, da pogosto izvajajo pouk v gozdu ali kje drugje na prostem.
Intervjuvank prej nisem poznala. Nekaj intervjuvank sem našla na spletnih straneh Mreže gozdnih šol in vrtcev ter Šolski ekovrtovi, nekatere pa sem našla s pomočjo znancev in prijateljev. Zaradi zagotavljanja anonimnosti smo v magistrskem delu uporabili izmišljena imena. Sledi kratka predstavitev vseh intervjuvank.
Maša je učiteljica 2. in 3. razreda. Poučuje na podružnični šoli in ima kombiniran pouk. Pouk na prostem organizira na šolskem ekovrtu, v gozdu, na igrišču ali pa na šolskem dvorišču.
Organizirala je projekta sejanje pire na polje in šolski ekovrt.
Vesna je učiteljica petega razreda, ki je pouk na prostem začela organizirati zaradi lastnih potreb in motivacije. Organizirala je projekt gradnje indijanskih šotorov v učilnici na prostem, ki se je imenoval Nenavadni šotori (ime projekta je zaradi anonimnosti spremenjeno). Učenci so bili prisotni v vseh fazah procesa, od zamisli do gradnje.
Sonja je učiteljica tretjega razreda. Odkar sodeluje z gozdarskim inštitutom, vsaj enkrat mesečno izvaja pouk na prostem. Organizira ga na neasfaltiranem šolskem igrišču z igrali, v gozdu, kjer izvaja gozdno pedagogiko, na travniku in vrtu. Dobro sodeluje s starši, sodelavkami, ravnateljico in z gozdarskim inštitutom.
Marjeta, učiteljica prvega razreda, si pri svojem delu želi drugačnih metod in pristopov k poučevanju. Za pouk na prostem se je odločila iz lastnih razlogov ter opažanj, da je poučevanje v učilnici naporno, hrupno in utesnjujoče. Trenutno z raziskovalno metodo dela predvsem v drugi (toplejši) polovici šolskega leta. Takrat vsaj enkrat tedensko pouk na prostem organizira v bližnji okolici šole: na tržnici, v bližnjem gozdu, parku ali na igrišču.
Urška je predmetna učiteljica kemije in naravoslovja in je zaposlena na isti šoli kot Marjeta. Je vodja projekta Pouk na prostem (zaradi anonimnosti je ime projekta spremenjeno), ki se s svojim znanjem in bogatimi izkušnjami trudi pridobiti čim več učiteljev, profesorjev in vzgojiteljev, ki bi sledili novim metodam poučevanja v različnih zunanjih učnih okoljih. Pri pouku na prostem največ poudarka daje ustvarjalnosti, doživljanju in medsebojnemu sodelovanju.
Klara je vzgojiteljica že 25 let. S sodelavko dejavnosti na prostem organizirata v neposredni bližini vrtca, v gozdu, na travniku, ob potoku in mlaki. Posebnost njenega vrtca je gozdna
61 igralnica z igrali, narejenimi izključno iz naravnih materialov, ki so jih skupaj z vzgojiteljico in otroki izdelali sami. Gozdno igralnico z vzgojiteljico uporabljata skoraj vsak dan, razen v ekstremnih vremenskih razmerah, kot so močni nalivi, močni sunki vetra ali žled.