Prednosti pouka na prostem

Ker I. Hopwood-Stephens (2013) se sprašuje, zakaj sploh poučevati na prostem, ko pa imajo učitelji tako lepe, tople in udobne učilnice. Odgovor na to vprašanje je enostaven. Zato, ker pouk na prostem učenci 'naravnost obožujejo'. Daljši odgovor na to vprašanje pa so navedli Rickinson idr. (2004). Učenje na prostem so razdelili na tri kategorije: kategorija izletov in ekskurzij (fieldwork), kategorija zunanjih pustolovskih aktivnosti (adventure) in kategorijo šolskih površin (school grounds) in lokalnih projektov (community projects). Avtorji so opredelili štiri glavna področja prednosti, ki jih prinaša pouk na prostem:

- kognitivno področje: znanje, razumevanje in drugi učni rezultati;

- afektivno področje: odnos do vrednot, mnenja in prepričanja ter samozaznavanja;

- socialno področje: spretnosti komuniciranja, spretnosti vodenja in dela v skupini in zmožnost socialnih stikov;

- fizično/vedenjsko področje: povezuje se s treningom moči, fizičnih spretnosti in vedenja.

14 Delo na terenu (fieldwork) ima pozitiven vpliv na dolgotrajni spomin, lahko vodi do posameznikove osebne rasti in izboljšanja na socialnem področju. Lahko pa tudi izboljša povezavo med afektivnim in kognitivnim razvojem, kar zagotavlja visoko kakovostno učenje.

Pustolovsko učenje lahko pozitivno vpliva na samozavest in samopodobo, komunikacijske spretnosti in zmožnost dela v skupini. Šolske površine in lokalni projekti učiteljem ponujajo ogromno vsebin, ki se jih lahko poveže z vsebinami različnih predmetov. Avtorji poročajo o pozitivnih pridobitvah na področju naravoslovnih spretnosti (raziskovanje) in izboljšanje razumevanja umetnostnih in tehnoloških tem.

KOGNITIVNI RAZVOJ

Kot pravi I. Hopwood-Stephens (2013), so učenci, ki so deležni dobro vodenih in kakovostnih zunanjih aktivnosti, bolj sproščeni ter zavzeti za snov, ki jo sprejemajo. Rickinson idr. (2004) dodajajo, da se sčasoma tudi bolj zavedajo svojega okolja in s tem lahko poglobljeno spremljajo učni proces. I. Hopwood-Stephens (2013) to misel nadaljuje in pravi, da se jim izboljša tudi spomin in si lažje prikličejo znanje, pridobljeno iz neposrednih izkušenj v naravi. Obenem pa razvijajo tudi ostale čute, kot so tip, vonj in sluh, vid in v primeru uživanja plodov tudi okus.

VEDENJE

I. Hopwood-Stephens (2013) pravi, da je nesocialno vedenje, ki ga učitelji lahko zaznajo v zaprtih prostorih, kjer so učenci obdani še z 29 drugimi ljudmi, povsem lahko obvladati zunaj.

Zunanji prostor nudi priložnosti, da učenci lahko vpijejo, tečejo, skačejo, mečejo reči v tarče, kopljejo jame, se skrivajo ali pa se 'zlijejo' z naravo, jo tiho poslušajo in opazujejo. Na kratko avtorica temu pravi svoboda. Izpostavlja, da naravo potrebujejo zlasti nemirni otroci, ki znotraj šolskih objektov stalno kršijo pravila. Prostor okoli šole ali gozd učencem nudi zavetje pred neznanci in tam se počutijo varne. Namen obiskovanja narave je tudi, da bodo učenci tudi v odraslosti svoj odnos do nje prenesli na svoje naslednike.

ZDRAVJE IN DRUGE PREDNOSTI

I. Hopwood-Stephens (2013) navaja, da otroci obožujejo tek, kričanje, plezanje, raziskovanje in skrivanje. Tega velikokrat ni mogoče izvesti v učilnici. Več časa, ki ga otroci preživijo zunaj, večjo željo imajo po fizični aktivnosti. Avtorica izpostavlja, da so učenci, ki veliko časa preživijo zunaj, tudi mirnejši v učilnici. Grahn idr. (1997, v Hopwood-Stephens, 2013) pa so ugotovili, da so učenci, ki so veliko v naravi, manj bolni, imajo boljšo koncentracijo, saj imajo v organizmu manj stresnega hormona. I. Hopwood-Stephens (2013) pravi, da imajo učenci

15 manj svobode kot včasih, ker se starši močno bojijo neznancev in prometa. Glede spominov na otroštvo pravi, da ima čarobne spomine na čas, ko so se igrali v gozdu, kjer so svobodno raziskovali in eksperimentirali. Glavna naloga odraslih je torej zagotoviti učencem pogoste ure na prostem, kjer lahko raziskujejo in so v stiku z naravo.

D. Skribe Dimec (2014) prav tako navaja glavne pozitivne učinke pouka na prostem, kot so:

omogočanje realnih, pozitivnih izkušenj učencem, izboljšanje fizičnega in mentalnega zdravja, povečanje motivacije, navdušenja, samozavesti, manj je težav z motnjami pozornosti, izboljšanje vedenja učencev v razredu, povečanje ročnih spretnosti, koordinacije, ravnotežja, izboljšanje učnih dosežkov, omogočanje socialnega razvoja, spodbujanje individualne učne metode, povečana skrb in odgovornost za okolje ter omogočanje medpredmetnega povezovanja.

SPODBUJANJE POUKA NA PROSTEM

Passy idr. (2013, v Gilchrist, Passy, Waite in Cook, 2016) dodajajo, da je kljub temu da so prednosti pouka na prostem ozaveščene, še vedno veliko učiteljev, ki so daleč od tega, da se jim zdi vredno poučevati na prostem. S tem, ko je narejenih vedno več kakovostnih raziskav, pa se je povečal tudi mednarodni interes za pouk na prostem. Na tem področju je zadnje čase tudi več podpore vladnih organizacij. Na Danskem je npr. leta 2014 izšel nov učni načrt, ki zahteva več fizične aktivnosti za učence v enem šolskem dnevu (vsak dan morajo biti učenci aktivni vsaj 45 min). Tudi v novem singapurškem kurikulumu je pouk na prostem obvezen del predmeta šport. Beames, Higgins in Nicol (2012) pravijo, da imajo po svetu pouk na prostem v učne načrte vključen na različne načine. Lahko je:

- definiran kot učni predmet (v Avstraliji (Victoriji) imajo ta predmet v srednji šoli), - vključen znotraj specifičnega predmeta (na Novi Zelandiji je opredeljen v okviru

predmeta zdravje in športna vzgoja, v Angliji pa je ponujen kot možnost v okviru športne vzgoje)

- povezan s koreninami kulture, tradicije potovanja, skupnosti, nacionalnosti in rekreacije (v Skandinaviji je izraz 'friluftsliv' ('življenje na svežem zraku') povezan z učenjem na prostem v šolah),

- povezan z učnimi načrti različnih predmetov.

Gilchrist, Passy, Waite in Cook (2016) so dodali, da se pouk na prostem lahko izvaja zelo enostavno, brez visokih finančnih stroškov. Avtorji si želijo, da se dobra praksa poučevanja širi.

16 Gilchrist, Passy, Waite in Cook (2016) menijo, da se ovire zelo hitro razblinijo, ko učitelji postanejo samozavestnejši in bolj izkušeni pri poučevanju na prostem ter ko se šole prilagodijo in spremenijo obliko zunanjih prostorov.