Nasveti za učitelje

V tem poglavju je predstavljeno, na kakšne načine so intervjuvani učitelji in vzgojitelji pridobivali informacije o organiziranju pouka na prostem. Predstavljena so tudi sporočila, nasveti ter spodbudne besede, ki so jih intervjuvanke želele posredovati učiteljem in vzgojiteljem.

OD KOD NAJ UČITELJI PRIDOBIVAJO INFORMACIJE?

Maša trdi, da če želijo imeti učitelji šolski ekovrt, potrebujejo nekaj znanja o vrtnarjenju ter dober odnos do narave in rastlin. Ona se na primer izobražuje na področju permakulture.

Dodaja še, da na ta izobraževanja hodijo tudi sodelavke. Dodala je, da za uspešno poučevanje na prostem učitelji potrebujejo tudi spodbudo sodelavk in njihovo sodelovanje. Biti moraš tudi dober organizator, pravi.

147 Marjeta pravi, da se je veliko naučila na raznih seminarjih in izobraževanjih. Najbolj jo je kot učitelja opolnomočil učni pristop korak za korakom, ki je bil prvi korak k temu, da je pouk začela izvajati na prostem. Hkrati želi ostalim učiteljem, staršem in tudi drugim priporočiti seminarje, ki jih organizira Mreža gozdnih vrtcev in šol. Na zadnjem seminarju, ki se ga je udeležila, je izvedela veliko o tem, kako pomembno je gibanje v naravi, saj vpliva na delovanje možganov in njihov razvoj. Tudi Sonja je poudarila, da so seminarji in delavnice gozdne pedagogike dober vir informacij. Poudarila je še pomembnost mreženja idej na spletni strani Mreže gozdnih vrtcev in šol, s čimer lahko dobiš potrditev, da si na pravi poti. S tem se strinja tudi Klara, ki pravi, da je treba ljudi prepričati, da je pouk na prostem zelo pomemben. Poudarja, da je tudi njej Mreža gozdnih vrtcev in šol dala vpogled v to, da je na pravi poti, kljub temu, da je začela izvajati gozdno pedagogiko še preden je opazila, da obstaja omenjena spletna stran.

(Ko sem videla napisano, /.../ in ko sem se spoznala s strokovnjaki /.../ sem rekla to je to in dobila potrditev.)

Učitelji potrebujejo nekaj znanja, vendar po Urškinem mnenju ni dovolj le kopirati dobre prakse. Vsaka mora na svojem področju razmišljati, se truditi in se s tem ukvarjati (Urška).

Učitelji lahko pridobijo znanje iz različnih virov. Učiteljice so navedle, da so dobri viri seminarji in dodatna izobraževanja na področju pouka na prostem. Najbolj učinkoviti seminarji so se jim je zdeli seminarji Mreže gozdnih vrtcev in šol. Urška pa je še posebej poudarila, da dejavnosti ni dobro samo 'kopirati', ampak je vedno treba vložiti nekaj energije in truda v iskanje dobrih zamisli.

KAJ ŽELIJO SPOROČITI OSTALIM UČITELJEM?

Maša pravi, da moraš biti drzen in si upati, zaupati v tisto, kar delaš. Spodbuja druge slovenske učitelje, da niso preveč obremenjeni s papirologijo in inšpekcijo. Podobno ugotavljajo Gilchrist, Passy, Waite in Cook (2016), ko pravijo, da se učitelji (v Veliki Britaniji) preveč osredotočajo na vsebine, ki so izmerjene v standardiziranih testih, in tudi pri pouku spodbujajo predvsem kognitivne sposobnosti učencev. Rešitev, kot pravi Maša, je v tem, da zaupaš, da je to prava pot. Po Mašinem mnenju je pomembno tudi vedeti, da delaš dobro, se pravi, zavedati se prednosti, ki jih prinaša pouk na prostem. Sonja dodaja: Vse je boljše: od socialnih odnosov do klime v razredu, tudi učiteljice smo manj utrujene. Tudi v priročniku 'Transforming Outdoor Learning in Schools: Lessons from The Natural Connections Project'' (Natural England 2016) je navedeno, da pouk na prostem prinaša večje zadovoljstvo učiteljev s svojim poklicem. Vse preveč učiteljev je po Mašinem mnenju usmerjeno na klasično šolsko delo. Učenje iz učbenikov

148 in delovnih zvezkov ni nujno učenje. Poudarja, da z vrtom učenci pridobijo več znanja kot z učenjem iz učbenikov. Učitelji bi se po njenem mnenju morali bolj izobraževati na področju ekologije in vzpostaviti tesnejši odnos z naravo.

Marjeta želi, upa in verjame, da bodo učitelji dojeli in spoznali, da je učenje iz lastnih izkušenj najpomembnejše. Po njenem mnenju je pomembno, da učenec dela in raziskuje, namesto da sedi in posluša. Želi tudi, da učitelji spoznajo, da če gredo z učenci na prosto, je tudi v učilnici lažje delati. Učencem, kot pravi Marjeta, morajo učitelji nuditi možnost raziskovanja in raznovrstne načine poučevanja.

Tudi Sonja opozarja na to, da bo v prihodnosti verjetno vedno več šol in vrtcev, ki bodo ponujali gozdno pedagogiko, saj bo verjetno vedno več pobude s strani staršev. Pravi, da si bodo starši mislili: Otroka bom vpisal na šolo, ki mi ponuja gozdno pedagogiko. Prav zaradi pobude staršev pa se bo verjetno vedno več šol odločalo za gozdno pedagogiko. Sonja namreč zelo opozarja na to, da bi vrtci morali biti samo zunaj.

Po drugi strani Marjeta dodaja, da se mora tudi šolski sistem spremeniti, in pravi, da je v učnih načrtih in delovnih zvezkih preveč balasta, stvari, ki jih učenci ne potrebujejo. Učencem ni več treba znati definicij in dejstev na pamet, saj je za to na voljo tehnologija, pri kateri se samo s pritiskom na gumb lahko pride do podatkov.

Za pouk na prostem je potrebna lastna motivacija

Vse učiteljice in vzgojiteljica poudarjajo, da je za organiziranje pouka na prostem potrebna lastna volja in motivacija.

Kot vse učiteljice, tudi Maša poudarja, da je za projekt Šolski ekovrt zelo pomembna navdušenost učiteljev nad vrtnarjenjem in jasen cilj, kaj želijo z vrtom doseči. Če pride ideja 'od zgoraj' (od ravnatelja) oziroma na pobudo drugih, Maša pravi, da ideja šolskega vrta ne doseže svojih potencialov za učinkovit pouk na prostem. Tudi Urška je mnenja, da če ni lastne motivacije, se snovi ne more podajati s takim žarom. Vesna pravi, da je sama imela potrebo po gibanju na svežem zraku in je začutila pomanjkanje narave, ki ga imajo učenci. Pouk na prostem je po Vesninem mnenju odvisen tudi od osebnosti. Navaja namreč, da tisti, ki čutijo potrebo, ki sam čuti navdušenje, naj da to naprej. Tistemu, ki je pa to muka, prisila ali karkoli, pa naj na drugih področjih, kjer je njim dobro, naj tam delajo. Jaz nobenemu ne rečem, da je to sedaj super, perfektna dobra praksa, sedaj pa dajte to vsi delati. Ne, dajte jim tisto, kjer ste najbolj močni. In če vas vleče ven, pojdite z njimi ven. Če pa ne, pa ne.

149 Marjeta poudarja enako, da je pomembno, da si morajo učitelji v prvi vrsti želeti poučevati na prostem in prisluhniti učencem. Enako pravi tudi Klara, da je najpomembnejša lastna motivacija in da si učitelji morajo želeti delati drugače in spremeniti svoj način delovanja, si upati in odmisliti nevarnosti, klope in poškodbe.

Pri projektih je zelo pomembno izhajati iz učencev

Pri projektih je pomembno, da izhajate iz učencev, dati možnost, da oni čim več iz tega potegnejo, naj samo delajo, kolikor lahko. Pa pustiti, da se uresničijo njihove sanje. Ne jim prinašati sliko, ki jo imamo mi. Pa četudi projekt ne uspe, naj začnejo, naj poskusijo, delajo in evalvirajo, zakaj ni uspel. Vsakič vse ne uspe. Če ne letos, pa drugo leto. (Vesna)

Vesna je želela poudariti, da pouk, ki ga vodijo učenci, prinaša učencem mnogo lastnega zadovoljstva. Dodaja, da ni tako pomembno, če projekt, kot so si ga zamislili učenci, ne uspe, pomembno je narediti dobro evalvacijo.

Izkoristiti, kar nam je dano

Klara poudarja, da bi morali učitelji izkoristiti naravo, ki obdaja šolske in vrtčevske površine.

Tudi sama se je za pouk na prostem odločila, ker si je želela, da otroci več časa preživijo v naravi, zlasti zato, ker je blizu vrtca.

Učitelji potrebujejo (pozitivno) izkušnjo

Sonja pravi, da učitelji potrebujejo izkušnjo in potem presodijo, ali se jim pouk na prostem zdi smiseln. (Mogoče je dovolj, da samo enkrat poskusi in vidi, da se mu to zdi smiselno in se večkrat tudi sam odloči, da bo imel pouk na prostem). Tudi Klara pravi, da morajo učitelji pridobiti nekaj teoretičnega znanja, predvsem pa izkušnje, ki so podprte s strokovnim delom.

Če imajo pomisleke, pa naj raje gredo s kom drugim v gozd, pravi Sonja. Enako pravi Urška, ki trdi, da ne želijo vsi učitelji poučevati z novimi metodami poučevanja. /.../ Vendar, ko bodo poskusili, ni poti nazaj, še dodaja.

Učitelji potrebujejo sodelovanje med seboj

Sonja poudarja, da je za učitelja zelo pomembna spletna stran, kjer se mrežijo dobre zamisli za pouk na prostem. Mreža gozdnih vrtcev in šol to omogoča. Pomembno se je, po Sonjinem mnenju, srečevati z istomislečimi ljudmi, od katerih dobiš potrditev in samozavest, da delaš

150 prav. Tudi Urška močno spodbuja sodelovanje med učitelji, kar na predmetni stopnji pravzaprav pomeni medpredmetno povezovanje.

Ne sme te biti strah, le pogumno

Ne sme te biti strah, pravi Sonja. Dodaja, da je treba zbrati 'korajžo', moč pri sebi in reči:

''Poskusil bom.'' Pravi, da je normalno, da se pojavijo pomisleki zaradi varnosti učencev. Treba je zagotoviti, da učenci ne bodo v situacijah, ki so zanje nevarne. Po Sonjinem mnenju je potrebno zavedanje, da se kaj hudega lahko zgodi tudi v razredu, na hodniku ali v telovadnici.

Pouk na prostem potrebuje pozitivne ljudi, ki si upajo, ki vedno iščejo, ki so se pripravljeni usesti in kaj novega izvedeti (Sonja). Po drugi strani pa opozarja tudi na to, da če je učitelj v stresu in ga je strah, naj raje ne gre v gozd, saj bo s tem naredil več škode kot koristi. Učenci namreč začutijo strah po glasu in mimiki, še dodaja Sonja.

Na prostem je ''fajn''

Sonja pravi, da je vedno super, kadarkoli je zunaj. Vsakič, pravi, je drugačno, novo. Všeč ji je tudi, če se učenci prepirajo, saj se bodo do naslednjič nekaj novega naučili.

Učitelji, le pojdite ven

Učiteljem Marjeta svetuje, da naj le gredo ven, naj prisluhnejo otrokom, naj gredo ven iz okvirjev, saj otroci razmišljajo zelo široko. Mi pa smo poškatlani in uokvirjeni. Dodaja, da ni nič hudega, če ura ne uspe, saj je vredno že to, da so učenci zunaj, se natečejo in nadihajo svežega zraka. Opozarja, da so ure pouka na prostem pomembne tudi zato, ker nekateri otroci tudi doma ne gredo s starši niti na sprehod v naravo. Otroci sedijo notri za računalnikom in televizijo, starši pa so preveč utrujeni, da bi jih peljali v naravo. Po Marjetinem mnenju naj učitelji nudijo učencem vsaj enkrat na teden pouk v gozdu, kjer lahko tečejo ali pa gredo samo na sprehod. Vse se da, dodaja.

Učiteljice in vzgojiteljica so dodale še nekaj spodbudnih besed, ki so namenjene ostalim učiteljem, z željo, da se učitelji pogosteje odločijo za pouk na prostem.

Sonja: Pojdite ven. Pridobite si pozitivno izkušnjo. Naredite nekaj dobrega zase in za otroke.

Brez strahu.

151 Vesna: Pojdite ven, če vas vleče, če ne, ne. /.../ Pomembno je izhajati iz učencev in jim dati možnost, da se čim več naučijo. /.../ Nič hudega, če projekt ne uspe, pa z učenci naredite evalvacijo, zakaj ni uspel.

Marjeta: Naj le gredo ven (učitelji), naj prisluhnejo otrokom, naj gredo ven iz okvirjev, saj otroci razmišljajo zelo široko.

Maša: Moraš biti drzen in si upati. /.../ Zaupati v tisto, kar delaš, in verjeti, da je to prava pot.

/.../ Z vrtom učenci pridobijo več kot z učbeniki in delovnimi zvezki.

Klara: Pojdite v gozd in naravo. Vzemite si čas, ker je vredno. Ker nazaj dobiš pozitivno povratno informacijo od otrok, da je to prava smer. V gozdu imajo vso svobodo, začnejo ustvarjalno razmišljati, izkušnje jih naučijo marsikaj, skozi tisto, kar doživljajo. Mislim, da je to to. Ta ideja se mora širiti.

Urška: Ko se začne širiti ta ideja, je ne moreš več ustaviti. /.../ To ni projekt, ampak način življenja. /.../ Želim, da gredo učenci vsaj enkrat na 14 dni v naravo /.../ da je manj sedenja in bolj zdravo učno okolje.

Intervjuvanke so želele poudariti, da je pouk na prostem več kot potreben v današnji informacijski dobi računalnikov, tablic in pametnih telefonov. Slovenija je namreč dežela s številnimi naravnimi površinami in s tem veliko možnostmi za učenje v naravi, ki jih je, po mnenju intervjuvank, treba izkoristiti. Tak pouk namreč prinaša mnogo prednosti tako za učence kot za učitelje. Sporočiti so želele, da učitelji potrebujejo pozitivno izkušnjo s takim poukom, da začnejo razmišljati o tem, kaj potrebujejo učenci za svoj razvoj, ter večinoma izhajati iz potreb, ki jih imajo učenci. Želele pa so tudi poudariti, da se mora tak način poučevanja razširiti tudi med ostale pedagoške delavce, saj so rezultati takšnega pouka neprimerljivi z rezultati pouka v učilnici.

152