Načrtovanje pouka na prostem

V. Štemberger (2012) pravi, da načrtovanje pouka na prostem zahteva nekaj dodatnega načrtovanja. Vesna, Urška, Marjeta in Sonja pouk na prostem načrtujejo sistematično, odvisno od ciljev, ki jih morajo učenci pri posameznem šolskemu predmetu doseči. Maša ga načrtuje spontano, odvisno od potreb na vrtu. Klara pa dejavnosti v gozdu večinoma ne načrtuje, saj tam večino časa poteka prosta igra. Maša ure pouka na prostem prilagodi času, ki je primeren za sajenje, obiranje plodov itd. Pravi, da je vrt živa stvar in če zamudimo pravi čas, je lahko prepozno. Zunaj izvedejo ure, katerih cilje se lažje doseže na prostem, npr. promet in druge vsebine pri spoznavanju okolja. (Kar je mogoče, izvedemo zunaj, še zlasti pri spoznavanju

94 okolja.) Tudi vzgojiteljica Klara otroke skoraj vsak dan odpelje v gozd, kjer večino časa poteka prosta igra. Nekatere dejavnosti v gozdu načrtuje tudi glede na situacijo, ki se pojavi. Klara večine dejavnosti v gozdu ne načrtuje sproti, vendar jih napiše v mesečno pripravo. Pri tem upošteva, kar otroci potrebujejo, in to, kar je še treba narediti. (Kurikulum za vrtce od nas zahteva neko pedagoško vodenje. Pripravo bi moral načrtovat, ampak v gozdu je ne moreš načrtovati. Tu načrtuješ samo tisto, kaj boš naslednjič ponudil otrokom, /…/ neko nadgradnjo.

To je zame načrt. Imam pa hvala bogu tako vodenje, da imamo lahko mesečno pripravo. /…/

Dejansko so vsa določila pokrita, ampak če bi hotel to pripravo napisati, je skregano z vso logiko.) V vrtcu je učni načrt v primerjavi z učnimi načrti osnovnih šol bolj flesksibilen, tako da je mesečno načrtovanje lažje in povsem izvedljivo.

Učiteljice pouk na prostem organizirajo zelo različno. Za Mašo to pomeni, da se na vrt odpravi v času sejanja, zalivanja in obiranja plodov, Vesna je pouk na prostem načrtovala glede na potrebe projekta, kar je pomenilo, da je vključila različne dejavnosti, ki so se nanašale na gradnjo šotorov. Marjeta in Sonja pouk na prostem načrtujeta glede na učne cilje, ki jih je lažje doseči na prostem. Klara pa se na prosto odpravi skoraj vsak dan, dejavnosti načrtuje mesečno, večino časa pa v gozdu poteka prosta igra.

PRILAGODITEV URNIKA

V. Štemberger (2012) navaja, da je pogost razlog, s katerim skušamo upravičiti pouk v klasičnem šolskem okolju, urnik, ki naj bi s 45-minutnimi šolskimi urami omejeval ustvarjalnost učiteljev. Razredni učitelji imajo pri oblikovanju urnika več svobode, tako da lahko dejavnosti na prostem načrtujejo medpredmetno ali pa se za cel dan odpravijo na prosto.

Avtorica je poudarila, da se morajo učitelji držati ure za začetek in konec pouka, časa za malico in kosilo, ter časa, ko pouk poteka v specializiranih učilnicah in v telovadnici.

Marjeta je edina učiteljica, ki je omenila, da je urnik pri načrtovanju na prostem zelo pomemben. Sama ga sestavi že na začetku leta in si velikokrat naredi t. i. 'blok uro'. To želi svetovati tudi ostalim učiteljem. (Tole recimo, bi vedno svetovala potem v višjih razredih, da si (učitelji) naredijo blok uro. Kar pomeni, da je dovolj časa za izvedebo dejavnosti zunaj.) V vrtcih je načrtovanje bolj fleksibilno in je, po Klarinem mnenju, dovolj, da se načrtuje mesečno. Večino dejavnosti na prostem pa Klara izvaja spontano, odvisno od zanimanja otrok in situacij, ki se pojavijo. V gozdni igralnici večinoma poteka prosta igra. Marjeta je želela

95 sporočiti, da je za izvajanje pouka na prostem pomembno imeti več časa. Učiteljem predlaga, da si prilagodijo urnik in tako pridobijo več časa za izvajanje dejavnosti.

PRIDOBIVANJE ZAMISLI

Vse učiteljice in vzgojiteljica so poudarile, da se dober načrt začne z dobrimi zamislimi za aktivnosti na prostem. Zamisli za dejavnosti se jim porodijo ponoči, z opazovanjem sveta okoli sebe (Marjeta), na internetu ali v knjigah. Sonja iskanje zamisli za dejavnosti na prostem dojema kot izziv. (Najprej je izziv tvoja ideja, kaj boš delal in katerim ciljem boš zadostil.) Urška pravi, da ideje prihajajo ponoči. (Eno noč sem dobila idejo, kako učencem s snežnimi kepami predstaviti atom, drugo noč, kako pravilo topnosti, tretjo noč pa kako predstaviti organske in anorganske snovi.) Enako je dodala Marjeta, da se zamisli za pouk na prostem pojavijo v vsakdanjem življenju. (Ideje se same porodijo, le po svetu moramo hoditi z odprtimi očmi. Ideje dobivam, ko grem na sprehod, na Facebooku, ko listam po knjigah in ko grem po otroka v vrtec.

Vse zamisli potem prilagodim in naredim drugače ter dam košček sebe v pripravo.) Urška je glede pridobivanja idej in izbiranju dejavnosti poudarila, da je več vredno, če učitelji do zamisli za dejavnosti na prostem pridejo sami. Poudarila je, da morajo učitelji priti do svojih aktivnosti ABSOLUTNO SAMI, predlaganje zamisli (za dejavnosti pouka na prostem) pa je zopet RECEPT. Seveda jih lahko prekopiramo, vendar snovi ne bomo mogli učencem podati s takšnim žarom. Pomembno je vsaj dodati kaj novega.

Intervjuvankam so do zamisli za projekte pomagali priti prijatelji (gradnja šotorov in permakulturni Šolski ekovrt) ter Mreže gozdnih vrtcev in šol. Učiteljice in vzgojiteljica nekatere zamisli pridobivajo tako skozi opazovanje sveta kot tudi brskanje po različnih virih informacij. Nekatere zamisli so dobile tudi iz lastnega navdiha in ustvarjalnosti ter želje in potreb otrok po gibanju. Pomembno je tudi to, da učitelji dejavnosti organizirajo tako, da dodajo v učne priprave zamisli, do katerih pridejo sami, ali pa z razmišljanjem o učnih ciljih različnih vsebin, ki bi jih lahko izvedli zunaj.

POZNAVANJE CILJEV UČNIH NAČRTOV RAZLIČNIH PREDMETOV

V. Štemberger (2012) poudarja, da je pri načrtovanju takšnega pouka pomembno, da se pred začetkom šolskega leta izbere cilje in vsebine, ki bi jih lahko realizirali zunaj (od dela na šolskem igrišču do obiska muzeja). Maša je še posebej poudarila, da je poznavanje končnih ciljev ključno pri organiziranju pouka na prostem. To velja predvsem za projektno delo, kot sta sejanje pire in oblikovanje vrta. (Kot prvo moraš poznati učne načrte. In moraš vedeti, kaj se v

96 določenem razredu zahteva. /…/ Konkretno v tretjem razredu morajo otroci znati: abecedo, velike pisane črke, pri matematiki seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje do 100. /…/ okvir moraš poznati.) Poudarila je predvsem to, da se učitelji preveč omejujejo samo na tiste cilje, ki jih imaš pri določeni uri. Pomembno je torej, kot pravi Maša, poznati širši okvir, potem pa vključevati naravo (ali druge oblike pouka na prostem) kot didaktičen pripomoček. (Treba je poznati širši okvir, kaj mora znati otrok na koncu (leta). Potem pa lahko vključuješ tudi delo na vrtu. Narava in okolje, vse to je vključeno v učni načrt. Delo prilagodiš temu, kar imaš.) Tudi Marjeta pravi, da učne ure na prostem načrtuje glede na cilje v učnem načrtu različnih predmetov. Trditev je konkretno razložila na naslednjem primeru. Najprej sem si zastavila cilje.

Na primer: učenci ločijo med tremi drevesnimi vrstami. Iskala sem primeren prostor, kjer so 3 različne drevesne vrste /.../ glede na cilje. Želela sem, da oni (učenci) v živo vidijo drevo, list in plod. Želela sem, da prepoznajo kostanj, list in plod kostanja /.../, da vidijo, da so listi različni, da opazujejo obliko listov, njihove žile. To mi je bilo glavno vodilo. /…/. Marjeta si je najprej zastavila cilje in iskala ustrezno lokacijo za njihovo realizacijo in potem dejavnosti izvedla tako, da je skrbela za aktivnost učencev pri učni uri v gozdu.

Sonja dodaja, da mora učitelj razmisliti, kako bo na prostem dosegel cilje učnih načrtov različnih predmetov (/…/ da razčistiš pri sebi, kaj boš s tem dosegel, katerim ciljem boš zadostil). Navdušena je tudi nad tem, da se na prostem pogosto zgodi, da učenci dosežejo še več ciljev, kot jih je imel učitelj v načrtu. (V gozd greš z namenom, ko prideš nazaj iz gozda pa vidiš, da si dosegel še več ciljev, kot si jih imel v planu.)

Učiteljice so želele poudariti, da je pri pouku na prostem poznavanje ciljev oziroma namen pouka v naravi glavni dejavnik pri organizaciji takšnega pouka. Velikokrat pa se zgodi, da učenci na prostem dosežejo tudi tiste cilje, ki jih učitelji niso imeli v načrtu.

SPREMSTVO

Po mnenju V. Štemberger (2012) je pomembno, da učitelji preverijo, ali za izvedbo pouka zunaj potrebujejo morebitno spremstvo, in predvidijo spremljevalce. V prvih razredih in v vrtcu, kot pravita Marjeta in Klara, je to lažje izvedljivo, saj je v razredu/oddelku prisotna vzgojiteljica.

V višjih razredih pa se je za spremstvo treba dogovoriti. Marjeta se v tem primeru dogovori na sestankih, en teden pred odhodom na prosto. Pravi, da se je za spremstvo dogovorila tudi že s knjižničarko. Sonja se z učiteljico podaljšanega bivanja ali pa z učiteljico angleščine dogovori, da prideta prej k pouku. (Po navadi se dogovorimo, da pride učiteljica podaljšanega bivanja

97 prej v šolo. /…/ Takrat pa sem tudi anglistko pripravila, da je prišla prej.) Maša ima v oddelku 15 učencev in za pouk na vrtu ne potrebuje spremstva. Normativ za spremstvo učencev na ekskurzijah, dnevih dejavnosti in drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraževalnega dela izven šolskega prostora je 15 učencev (Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole, 2007). Urška in Vesna iskanje spremstva nista omenili.

Učitelji se lahko za spremstvo dogovorijo z učitelji podaljšanega bivanja, angleščine, knjižničarko ali socialno delavko. Na nižji stopnji pa je iskanje spremstva lažje izvedljivo, saj je pri pouku prisotna vzgojiteljica.

NATANČNO NAČRTOVATI KORAKE

Beames, Higgins in Nicol (2012) menijo, da mora biti pouk na prostem, tako kot pouk v učilnici, skrbno načrtovan v skladu z učnimi načrti različnih predmetnih področij. Pri tem pa je treba paziti, da je učenje učencev optimalno. Vesna je poudarila, da je pri pouku na prostem pomembno imeti natančno načrtovane korake. Ne moreš si sproti izmišljevati. Naredila je primerjavo med poučevanjem v učilnici in poukom na prostem. Dodala je, da če učitelj na pouk na prostem ni pripravljen, lahko učenci hitro najdejo drugo zaposlitev. Včasih lahko v učilnici na hitro kaj poiščeš na internetu, ko pa greš ven, pa moraš imeti te stvari pripravljene. Ne moreš priti brez materiala ali pa na pol pripravljen ven. Zato ker če tebi pade koncentracija, oni (učenci) hitro gredo po svoje (Vesna).

Vesna je edina intervjuvanka, ki je izpostavila, da je za pouk na prostem treba natančno načrtovati korake, saj lahko učenci hitro najdejo drugo zaposlitev. Pouk na prostem pa ima drugačno dinamiko kot pouk v razredu, saj morajo učitelji za učence pripraviti raznoliko učno uro, saj se ti v nasprotnem primeru hitro zaposlijo z drugimi aktivnostmi.

MOTEČI DEJAVNIKI

Vesna in Sonja sta izpostavili, da se je treba pri načrtovanju pouka na prostem zavedati motečih dejavnikov, ki se lahko pojavijo. (Pri načrtovanju moraš predvideti stvari, ki jih za seboj potegne okolje na prostem.) Sonja pa je rekla, da se je pred motečimi dejavniki na prostem treba umakniti na mirnejši prostor. (Moteči dejavniki so predvsem drugi otroci, ki se igrajo, zato je fajn, da se umaknemo v bolj miren prostor, na primer pod drevo.) Vesna je povedala, da učenci zaradi narave dela na prostem niso pri miru in ne poslušajo vedno učitelja. To pa po njenem mnenju ni vedno znak nesodelovanja pri pouku. Navedla je ta primer. V naravi učenci sedejo na tla, pa se že eden uleže... /…/ V učilnici noben ne vstaja, sedijo in so pri miru. /…/ Mogoče

98 imamo iluzijo in imamo napačne predstave o tem, da (učenci) največ naredijo, ko sedijo v razredu za mizami in se ne gibljejo. Vesna pouk na prostem načrtuje tako, da upošteva zmogljivost učencev in časovno opredeli čas učenja in čas igre. (/…/ Že vnaprej načrtujem, koliko bo zunaj dela in koliko igre. Učenci ne zmorejo pet ur dela.) Zdi se ji pomembno, da se učence postopoma navaja na pouk v naravi. Po končanih dejavnostih jim omogoči prosto igro.

(Treba jih je navaditi na drugačno okolje. Z enimi greš prvo uro ven in bodo super sprejeli, drugi pa pač postopno, če ne gre takoj na začetku. Ampak skupaj se dogovoriti: ''Ven gremo delat, ne gremo se igrat, lovit.'' Ko to in to naredimo, pa je super, da jim pustimo še čas, da se igrajo.)

Učiteljice so želele poudariti, da se morajo učitelji zavedati, da na prostem učence pritegne veliko reči, želijo se gibati, se premikati, torej vse drugo kot pa biti pri miru. Učencem je treba prilagoditi dejavnosti tudi glede na njihovo zmogljivost. Seveda pa jim je treba razložiti, da biti zunaj ne pomeni igre, ampak organizirane dejavnosti. Vseeno pa je pomembno po končanih dejavnostih načrtovati tudi čas za igro.

PRIPRAVITI UČENCE NA POUK NA PROSTEM

Učence je po Vesninem mnenju pomembno pripraviti na pouk na prostem. Navedla je, da je pred odhodom na prosto učencem treba razložiti pravila in tudi povedati, kaj se bo zgodilo, če pravil ne bodo upoštevali. Vesna je povedala, da se ob neupoštevanju pravil učenci v razredu sami naučijo vsebino s pomočjo učbenika in delovnega zvezka. (Treba zorganizirati in se z učenci pogovoriti. ''Gremo ven, delali bomo to pa to pa to. Če bo komu povzročalo težave, da smo zunaj, če bo imel v mislih kakšne druge dejavnosti, ali če ga bo kaj drugega bolj pritegnilo, bo pač šel noter in bo isto vsebino delal s pomočjo učbenika ali pa knjige v knjižnici. Tam vas knjižničarka odprtih rok pričakuje.'' Se je že zgodilo, da sta dva šla.) Vesna je še povedala, da je dobra izvedba odvisna tudi od vodljivosti učencev in da se lahko učence po načelu postopnosti navaja na pouk v naravi. (Odvisno je od generacije do generacije. Ene so bolj vodljive, ene manj. Da se. Če se ne da, pa greš po načelu postopnosti. Pa greš prvič za 15 min ven, pa za 20, da zdržijo in jih navajaš. Na vsak način dela jih je treba navajati. Redko kdaj se zgodi, da dejavnostim na prostem sledijo takoj na začetku.)

Učenci niso vajeni dela na prostem, zato se je pomembno z njimi dogovoriti, kaj se zgodi, če pravil ne upoštevajo. Vesna je še razložila, da je najbolj enostavno načelo za delo na prostem načelo postopnosti, kar pomeni, da se učenci postopoma prilagajajo na pouk na prostem.

99 VKLJUČEVATI MEDPREDMETNO POVEZOVANJE

V. Štemberger (2012) predlaga, da se že na začetku leta naredi načrt za medpredmetno povezovanje. Predmetna učiteljica Urška je poudarila, da je predvsem na razredni stopnji ključno medpredmetno povezovanje. Medpredmetno povezovanje na predmetni stopnji pa zaradi urnika vidi kot težje izvedljivo. (Še vedno veliko ur izvajam kot ure kemije, oziroma naravoslovja. Ne morem vseh medpredmetno povezati, ker v urniku niso tako zastavljene.) Za razliko od predmetnega pouka je v prvi in drugi triadi lažje poučevati medpredmetno. (Pri razrednem pouku je mnogo lažje. Do petega razreda je to SIMPL, 100 NA URO. En učitelj, sedem predmetov, kaj češ lepšega. Ti lahko vse povežeš. Ta primer s sadjem, poklici in še mnogi drugi primeri na to kažejo. Kaj češ lepšega kot se učiti abecedo skupaj z matematiko. In grafično predstaviti, to, kar si našel v gozdu. To je nekaj, kar povežeš. Ideje se potem same pojavijo.) Tudi Marjeta se s tem strinja in pravi, da mora biti pouk na prostem organiziran medpredmetno. Tudi Maša se strinja, da je medpredmetno povezovanje ključno pri pouku na prostem. (Vključiš nek glavni cilj in potem vse povezuješ medpredmetno.) Sonja včasih pouk na prostem poveže tudi z angleščino in učiteljico angleščine povabi v gozd. Učiteljici angleščine je razložila, kaj naj v gozdu z učenci počne. (Povedala sem ji (učiteljici angleščine), da naj skrije angleške in slovenske besede (listke) po gozdu, učenci pa naj iščejo pare.)

Maša pravi, da je glavni cilj pouka na prostem medpredmetno povezovanje. V primeru projekta pa je pomembno vključevanje vseh učencev šole v projekt, kar sta naredili Maša in Vesna.

Medpredmetno povezovanje je na prostem lažje izvedljivo za učitelje prve in druge triade, saj lahko prilagajajo urnik in med seboj povezujejo različna predmetna področja.

SODELOVANJE S SODELAVCI

Pri pouku na prostem, zlasti na razredni stopnji, je zelo pomembno sodelovanje s sodelavci, predvsem zaradi spremstva. Po Urškinem mnenju pa so lahko sodelavci tudi v veliko pomoč pri zbiranju zamisli za pouk na prostem.

Sonja je na primer v gozd povabila tudi učiteljico angleščine. Urška je povedala, da je tudi na predmetni stopnji pomembno medpredmetno povezovanje in sodelovanje med posameznimi učitelji. Načrtovanje učnih ur poteka tako, da se učitelji usedejo in pogovorijo, katere dejavnosti bi lahko ponudili pri posameznem predmetu. (A veste, da imam včasih idejo za zgodovinarja, on pa zame. To nikoli ne bom pozabila, ko sem bila na eni konferenci naravoslovno-matematičnih učiteljev, je eden prečudoviti človek rekel: ''Ko trčita ideji dve, se jih 100 porodi.''

100 Če bi to (skupinsko iskanje zamisli za posamezne predmete) uspeli uvesti, bi učitelji začeli uživati. In če bi učitelji uživali, bi uživali tudi njihovi učenci.)

Vključevanje sodelavcev v načrtovanje je pomembno predvsem zaradi izmenjave mnenj in pridobivanja novih zamisli za dejavnosti. Urška je želela poudariti, da je sodelovanje med učitelji ključnega pomena, saj, kot pravi, pri tem začnejo uživati in posledično v učenju uživajo tudi učenci.

PRIDOBIVANJE FINANČNIH SREDSTEV

V. Štemberger (2012) navaja, da je pri načrtovanju pouka na prostem treba preveriti, ali se potrebuje dodatna materialna sredstva in kako se jih lahko pridobi. Vesna in Maša sta pri projektih Nenavadni šotori in Šolski ekovrt potrebovali materialna sredstva, ki sta jih pridobili na različne načine. Finančna sredstva sta pridobili s pošiljanjem prošenj podjetjem, z zbiralnimi akcijami starega papirja, na božičnih sejmih in s sodelovanjem v projektu ''Eathink''.

Materialna sredstva pa so v obeh primerih prispevali starši in nekatera podjetja. Pri Maši so starši pripeljali kamne za obrobo gredic, palete za sedeže, les za ograjo šolskega ekovrta, podjetja pa so prispevala sadike in semena. Pri Vesninem projektu so starši prispevali sidra za temelje šotorov in opeke.

Učiteljici sta za potrebe projekta finančna in materialna sredstva dobili od podjetij in staršev.

VKLJUČEVATI UČENCE V NAČRTOVANJE

V priročniku 'High Quality Outdoor Education' (Outdoor Education Advisors Panel, 2005) je navedeno, da se učinkovitost pouka na prostem poveča, če so učenci aktivno vključeni v načrtovanje in sami predlagajo aktivnosti, ki bi jih radi počeli. Tudi Marjeta poudarja, da je zelo pomembno v načrtovanje vključiti tudi učence. Marjeta pred odhodom v gozd vpraša učence, kaj želijo početi v skladu s cilji, ki jih morajo doseči. (Vprašala sem jih, kaj želijo v gozdu početi v zvezi z jesenjo. /…/. Radi bi iskali živali, čepeli in opazovali živali, delali bunkerje, nabirali kostanj in ga spekli.) Marjeta pravi, da imajo učenci veliko predznanja, ki ga vedno, preden obravnavajo novo snov, preverijo tako, da se usedejo v krog, imajo ''brainstorming'', pišejo na tablo ali rišejo. Marjeta tako vidi, kaj učenci že poznajo in lahko prilagodi uro. Veliko že vedo, imajo veliko predznanja, pravi. To naredijo že v šoli, potem pa se odpravijo na prosto. Vesna pa je v načrtovanje projekta Nenavadni šotori vključila tudi učence. Pod vodstvom učiteljice so

V priročniku 'High Quality Outdoor Education' (Outdoor Education Advisors Panel, 2005) je navedeno, da se učinkovitost pouka na prostem poveča, če so učenci aktivno vključeni v načrtovanje in sami predlagajo aktivnosti, ki bi jih radi počeli. Tudi Marjeta poudarja, da je zelo pomembno v načrtovanje vključiti tudi učence. Marjeta pred odhodom v gozd vpraša učence, kaj želijo početi v skladu s cilji, ki jih morajo doseči. (Vprašala sem jih, kaj želijo v gozdu početi v zvezi z jesenjo. /…/. Radi bi iskali živali, čepeli in opazovali živali, delali bunkerje, nabirali kostanj in ga spekli.) Marjeta pravi, da imajo učenci veliko predznanja, ki ga vedno, preden obravnavajo novo snov, preverijo tako, da se usedejo v krog, imajo ''brainstorming'', pišejo na tablo ali rišejo. Marjeta tako vidi, kaj učenci že poznajo in lahko prilagodi uro. Veliko že vedo, imajo veliko predznanja, pravi. To naredijo že v šoli, potem pa se odpravijo na prosto. Vesna pa je v načrtovanje projekta Nenavadni šotori vključila tudi učence. Pod vodstvom učiteljice so