DRUGI AKCIJSKI KORAK: OBISK GOSTA, KI JE DOŽIVEL VOJNO

Učenci so s samoevalvacijo potrdili, da jim je všeč aktivna vloga v procesu učenja, tako da so bili motivirani še za nadaljnje delo, pri katerem bodo lahko izrazili svojo samostojnost in ustvarjalnost. Po predvidevanjih v prvem koraku učenci še niso bili najbolj spretni s postavljanjem vprašanj, zato je bilo treba to sistematično razvijati,

49

kar smo tudi naredili v naslednjem koraku. Poleg tega so učenci potrebovali tudi še dodatno spodbudo pri kritičnem izbiranju literature in virov. Glede na njihovo presenečenje, ko so po prvem koraku dobili samoevalvacijski list, smo predvidevali, da bodo naslednjič samoevalvacijo poglobili in razširili.

Akcija

Prva dejavnost drugega akcijskega koraka – priprava na prihod gosta

Učencem smo povedali, da bo kot gost na obisk prišel učiteljičin dedek, ker je kot majhen deček doživel začetek druge svetovne vojne, nekaj časa pa je bil s svojo mamo in bratom ter sestrami interniran v koncentracijsko taborišče v Trevisu, medtem ko so njegovega očeta odpeljali na Rab. Učenci so po kratki predstavitvi morali poiskati literaturo o predstavljeni tematiki in za gosta oblikovati čim več vprašanj. Kasneje smo ta vprašanja primerno oblikovali, učenci pa so se pripravili na intervju z gostom.

Drugi sklop dejavnosti drugega akcijskega koraka – intervju z gostom in samoevalvacija

Ko smo dobili obisk, so učenci samostojno izpeljali učno uro, tako da so gostu izmenično postavljali vprašanja, ki so jih pripravili. Paziti so morali, da so resnično sledili pripovedi gosta, da niso postavljali vprašanj, na katera je v svoji pripovedi že odgovoril, ter da so z vprašanji skušali njegovo pripoved oblikovati v povezano celoto.

Ob koncu ure so izpolnili tudi samoevalvacijske vprašalnike o dejavnosti.

Analiza in interpretacija

Pri tokratnem kritičnem izbiranju virov in literature smo učence spodbujali k razmišljanju z naslednjimi vprašanji:

- Kdo je avtor?

- Kaj je namen njegovega zapisa?

- Je vse jasno in natančno zapisano?

- Misliš, da je v zapisu lahko kaj zmotnega?

- Kakšen je tvoj splošen vtis o prispevku?

Učenci so ustrezno odgovarjali na vprašanja in razmišljali o verodostojnosti virov.

Največ težav jim je povzročala določitev avtorja na spletnih straneh, saj velikokrat ni naveden, zato so razmišljali tudi v smeri, da taki zapisi mogoče niso najbolj verodostojni. Slišali so že, da stran Wikipedio ustvarjajo tudi osebe, ki niso strokovnjaki na določenem področju, zato se zavedajo, da informacije, zapisane na tej spletni strani, niso vedno popolnoma resnične. Ker so posegali tudi po poljudnoznanstveni literaturi, ki je bila včasih prezahtevna za njihovo razumevanje,

50

so to tudi izpostavili, povedali, česa ne razumejo, da smo lahko skupaj stvari razjasnili.

Ugotovitve o napredku v veščini spraševanja so razvidne v tabeli 6.

Tabela 6: Ravni postavljenih vprašanj v številu in odstotkih (%) glede na vsa zastavljena vprašanja po drugem akcijskem koraku

Učenec Vsa postavljena

vprašanja Vprašanja nižje ravni Vprašanja višje ravni

n % n % n %

Jakob 10 23,6 9 20,9 1 2,3

Leon 13 30,2 11 25,6 2 4,7

Patrik 9 20,9 7 16,3 2 4,7

Tim 11 25,6 10 23,2 1 2,3

Skupaj 43 100 37 86 6 14

Grafikon 2: Ravni postavljenih vprašanj v odstotkih (%) glede na vsa zastavljena vprašanja po drugem akcijskem koraku

Tudi v drugem akcijskem koraku so učenci v veliki meri zastavljali vprašanja nižje ravni. Zastavljali so vprašanja, kot so:

- Kakšen je bil urnik v taborišču?

51 - Kako je izgledalo vaše šolanje med vojno?

- Ali še poznate koga, s katerim ste bili skupaj v sobi v taborišču?

Vprašanja višje ravni so se tudi tokrat nanašala na vprašalnico »Zakaj?«:

- Zakaj se niste skrili, preden so vas odpeljali v taborišče?

- Zakaj so vas sploh zaprli?

- Zakaj ste morali v šoli govoriti italijansko?

Učenci so, razen Patrika, zastavili številčno več vprašanj kot v prvem akcijskem koraku, vendar pa so tokrat vsi, razen Tima, ki prejšnjikrat ni zastavil nobenega vprašanja višje ravni, zastavili manj tovrstnih vprašanj.

Analiza samoevalvacijskih vprašalnikov je v drugem akcijskem koraku pokazala velike razlike med posameznimi učenci.

Tabela 7: Širina in globina samoevalvacije po drugem akcijskem koraku

Učenec Število uporabljenih

besed Globina (učenec samo navaja dejstva in opisuje dogodke, učenec vključuje lastno

razmišljanje, občutja, ravnanje, učenec opisuje pogled na lastno razmišljanje)

Jakob 44 Od šestih postavk učenec

kar pri petih izraža svoje poglede na dejavnost, vendar so zelo skopo argumentirani: »... ker me je navdušilo ...«, »... ker je zanimivo ...«.

Leon 56 Od šestih postavk učenec

kar pri petih izraža svoje poglede na dejavnost, poda razmišljanje o tem, da je težko zastavljati gostu vprašanja, da je zanimivo, ker se gost osredotoča nate ...

52

Patrik 41 Od šestih postavk učenec

kar pri petih izraža svoje poglede na dejavnost, vendar so zelo skopo argumentirani: »... ker sem se veliko naučil ...«,

»... ker je zanimivo ...«.

Tim 307 Učenec je veliko navajal

dejstva – stvari, ki si jih je iz intervjuja zapomnil.

Vključil je tudi veliko lastnega razmišljanja o zahtevnosti zastavljanja vprašanj, o tem, da mu je bilo všeč v vlogi

spraševalca.

Iz samoevalvacij učencev izvemo tudi nekaj o učinkovitosti učenja s pomočjo njihove samostojne priprave in izvedbe intervjuja. Učenci so se zavedali, da oblikovanje in priprava intervjuja ni enostavno delo in je vanj treba vložiti veliko truda. Trem učencev je bilo všeč biti v vlogi spraševalca, enemu ne, saj pravi, da mu je težko spraševati toliko starejše ljudi. Čeprav učenci niso najbolje argumentirali, zakaj si s takim načinom učenja več zapomnijo, pa so si enotni, da je tak način bolj učinkovit ter da so bili ves čas intervjuja aktivni in pozorni na dogajanje. Vsi si želijo še več tovrstnih aktivnosti, saj pravijo, da se tako naučiš več.

Tudi gospod Rauch, ki se je odzval povabilu in prišel v naš razred kot gost – oseba, ki je doživela drugo svetovno vojno, je podal svoje mnenje o izvedeni učni uri. Pravi, da so bili učenci, proti njegovim pričakovanjem, zelo dejavni. Četudi so imeli vnaprej pripravljena vprašanja, so dodatno postavljali nova. Pravi, da je v njihovih očeh zaznal zanimanje in vedoželjnost. Meni, da je tak način izpeljave učne ure koristen za učence, ker se mu zdi podajanje doživetega v živo bolj učinkovito, tako si učenci več zapomnijo. Ker je bil to neke vrste pogovor, pravi, da so imeli učenci možnost še med njegovim pripovedovanjem postavljati dodatna vprašanja, ki so se jim v tistem trenutku utrnila. Vprašanja učencev so se mu zdela dobro izbrana. Na vsa je bilo mogoče, vsaj posredno, odgovoriti. Zajela so glavna dogajanja med vojno. Upa, da so učenci vsaj v osnovi dojeli bistvo dogajanj v času vojne in si ustvarili vsaj približno sliko o njej.

Refleksija

Aktivnosti v drugem akcijskem koraku so potekale po predvidenem načrtu. Bile so uspešno izvedene, učenci so bili aktivni od prve do zadnje dejavnosti. Tokrat smo učence pri kritičnem izbiranju virov usmerjali tudi z vprašanji, kar je spodbudilo njihovo razmišljanje o verodostojnosti virov. Ker je to aktivnost, ki je ne moremo

53

samo enkrat ponoviti in pričakovati, da jo bodo učenci usvojili, smo njihovo kritično razmišljanje o ustreznosti virov v nadaljevanju spodbujali tudi v drugih situacijah in pri drugih predmetih, ker le veliko število ponovitev pripelje do bolj avtomatiziranega razmišljanja.

Pri pripravljanju intervjuja so učenci delali kot skupina. Skupaj so brskali po literaturi in virih, se usklajevali o ustreznosti najdenih podatkov, se med seboj pogovarjali o vprašanjih, ki bi jih zanimala ... Na koncu pa je vsak ustno podal vsa možna vprašanja, ki so se mu utrnila med pregledovanjem literature in bi jih želel zastaviti gostu. Čeprav je ravno zaradi skupinskega dela kateri od učencev dobil kakšno idejo za vprašanje več, pa se mi zdi dobro, da so si tudi na tak način med seboj pomagali pri razmišljanju.

Intervju je bil zelo dobro izveden. Učenci so zastavljali tudi vprašanja, ki jih nismo vnaprej skupaj oblikovali. To pove veliko o njihovi pozornosti ter aktivnosti, kar je tudi dokaz o učinkovitosti tovrstnega načina učenja. Učenci so bili zelo motivirani za delo, veselili so se obiska, hkrati pa jih je zavedanje, da bodo sami vodili intervju, navdajalo s pozitivno tremo. Opazili smo, da so se učenci zabavali ob določeni hudomušni pripovedi gosta, vseeno pa so z resnostjo sprejemali vse negativne izkušnje vojne, ki jih je gospod Rauch delil z njimi. Veliko nam je o uspešnosti učne ure povedalo tudi dejstvo, da je učencem ura še prehitro minila, in čeprav bi morali oditi k likovni umetnosti, kamor po navadi »zbežijo« v istem trenutku, kot zazvoni konec ure, so tokrat izrazili željo, da obisk podaljšamo, s čimer se je strinjal tudi učitelj likovne umetnosti. Učenci so spoznali še en zorni kot vojnega dogajanja, začutili so strahove in skrbi, ki jih doživlja človek, ko je postavljen v vojno situacijo, kar je velik korak v razvoju njihovega pojmovanja vojne.

Manj uspešna je bila tokrat izvedba samoevalvacije učencev. Opazili smo, da je ta dejavnost zanje zelo zahtevna, v njej pa ne vidijo pravega smisla. Zato so se je Jakob, Leon in Patrik tokrat lotili zelo površno. Izjema je Tim, ki je vedno zelo vesten in natančen in se je v samoevalvacijo resnično poglobil.

3.4.4 Tretji akcijski korak: terensko delo v muzeju