PREVERJANJE KONČNEGA ZNANJA

Za preverjanje končnega znanja o pojmu vojna smo uporabili skoraj identično ustno preverjanje z vnaprej pripravljenimi vprašanji, pri katerem smo vprašanja nekoliko preoblikovali tako, da so še bolj spodbujala kritično mišljenje (primerjaj, predlagaj rešitev). Učence smo spraševali o njihovem »zdajšnjem« mnenju o vojnah ter z vprašanji skušali spodbuditi empatijo in videnje situacije z različnih zornih kotov. Razlog, zakaj smo uporabili skoraj identičen vprašalnik, je v tem, da je tako najlaže primerjati začetno in končno znanje ter priti do ugotovitev ali ter kako so učenci razvili pojem vojna skozi obravnavo tematskih sklopov o prvi in drugi svetovni vojni v okviru pouka družboslovja.

Analiza in interpretacija

Analizo smo izvedli tako, da smo najprej naredili kvalitativno analizo odgovorov zaključnega preverjanja pojmovanja vojne, nato pa primerjali začetno in končno pojmovanje vojne za vsakega učenca posebej.

60

Tabela 10: Preverjanje končnega znanja o pojmu vojna

Vprašanja Odgovori Pojmi/kode Kategorije

Jakob Leon Patrik Tim

61

62

63

64

65

66

67

Že med intervjuvanjem učencev smo ugotovili, da so učenci razširi in poglobili pojmovanje vojne. V končnem preverjanju so na splošno bolj natančno podali nekatera dejstva o vojnah, kar pa je bolj pomembno, opaziti je razliko v zavedanju posledic vojne, njihovem lastnemu mnenju in razmišljanju o vojnah ter bolj zrelemu pogledu na resnost vojne situacije.

Primerjava začetnega in končnega pojmovanja vojne učenca Jakoba

Ko govorimo o faktografskih podatkih, je Jakob razširil svoje znanje o vojnah, tako da zna svetovni vojni časovno bolje umestiti, ve, kdo je bil v vojne vpleten, kako so se spreminjale meje na našem ozemlju po prvi svetovni vojni ter kje se vojne še danes dogajajo. Jakob je bil eden izmed dveh učencev, ki je na začetnem preverjanju izkazal zelo nezrel odnos do pojma vojna, ko je svojo razlago pospremil s smehom. Vojna mu je na začetku pomenila le streljanje in pobijanje ljudi, kasneje pa je prišel do zaključka, da to pomeni spore med državami, ki jih rešujejo z nasiljem ter da je navadno temu vzrok želja po novem ozemlju. Izrazil je skrb nad nasilnim reševanjem sporov in meni, da to ni prava rešitev. Pri navajanju posledic vojne je na začetku navajal le stvari, ki jih je opazil na fotografijah, svoje videnje te problematike je nadgradil z občutji, kako se ljudje takrat počutijo, kaj vse jih skrbi, izrazil je tudi svoje občutke v primeru, da bi bil sam vpleten v vojno. Zakaj se vojne še danes dogajajo, ne zna ustrezno razložiti, poda pa smiselno rešitev za reševanje sporov med državami. Ker je Jakob zelo konkreten mislec, je tudi rek o zgodovini kot naši učiteljici zelo konkretno obrazložil.

Primerjava začetnega in končnega pojmovanja vojne učenca Leona

O nadgradnji faktografskih podatkov bi pri Leonu lahko povedali enako kot pri Jakobu. Svetovni vojni zna časovno bolje umestiti, ve, kdo je bil v vojne vpleten, kako so se spreminjale meje na našem ozemlju po prvi svetovni vojni ter kje se vojne še danes dogajajo. Njegova razlaga o tem, zakaj nastajajo vojne, je ostala na precej nizkem nivoju, saj pravi, da se države prepirajo med sabo in se zato začnejo streljati med seboj. Vseeno pa je izkazal veliko bolj poglobljeno razumevanje posledic vojne, izrazil je zavedanje o izgubi družinskih članov, doma, težave z vzpostavljanjem prvotnega stanja po koncu vojne. Zaveda se, da bi v primeru vojne pri nas tudi on postal begunec ali pa bi se moral vojne tudi udeležiti, zato si želi, da je nikoli ne bi doživel. Pove, da bi v tem primeru razmišljal samo o preživetju. Zakaj se vojne še danes dogajajo, ne zna ustrezno razložiti, poda pa smiselno rešitev za reševanje sporov med državami. Zaveda se, da je zgodovina naša učiteljica, saj pravi, da ne bi smeli več hoditi po poteh, ki so se v preteklosti izkazale za napačne.

Primerjava začetnega in končnega pojmovanja vojne učenca Patrika

Tudi Patrik je nadgradil svoje znanje o vojnah v preteklosti. Ob koncu zna svetovni vojni časovno bolje umestiti, ve, kdo je bil v vojne vpleten, kako so se spreminjale

68

meje na našem ozemlju po prvi svetovni vojni ter kje se vojne še danes dogajajo.

Kot vzrok za vojne navede željo po novem ozemlju. Patrikov opis posledic vojne je v končnem preverjanju veliko bolj poglobljen kot na začetku. Poglobil se je v čustva ljudi med vojno, omenja strah, skrbi, mučne spomine, ki ostanejo preživelim, izgubo zaupanja ... Zaveda se, da bi se, v primeru vojne na naših tleh, moral tudi sam vojskovati, česar ga je strah, izraža skrb za prijatelje in sorodnike, kar je velik napredek, saj je tudi pri njemu na začetku pojem vojna vzbudil smeh ob oponašanju streljanja. Njegov pogled na vojno je ob koncu veliko bolj zrel.

Zanimivo je, da za vzroke vojn navede tudi splošno nezadovoljstvo ljudi z življenjskimi razmerami. Zaveda pa se tudi, da je ustrezno rešitev za spore med državami težko najti, saj izrazi dvom, da bi se vedno vsi strinjali z danimi predlogi.

Primerjava začetnega in končnega pojmovanja vojne učenca Tima

Enako kot vsem ostali učencem se je tudi Timu v spomin vtisnilo nekaj dejstev o vojnah, tako zna ob koncu svetovni vojni časovno bolje umestiti, ve, kdo je bil v vojne vpleten, kako so se spreminjale meje na našem ozemlju po prvi svetovni vojni ter kje se vojne še danes dogajajo. Že ob omembi pojma vojna se spomni koncentracijskih taborišč, navede pa tudi dejstvo, da je bil napredek v razvoju tehnologije v preteklosti velikokrat odvisen od potreb vojne. Tudi on kot vzrok za vojne omeni nove delitve ozemlja, vendar omeni še potrebo ljudi po vladanju. Kot posledice vojne našteva podobna dejstva kot ob začetnem preverjanju, ki so vezana predvsem na videno na fotografijah, da se ne bi smele več dogajati, pravi, da zato, ker preveč ljudi umre – to je njegov edini razlog. Tudi njegovo vživljanje v vojno situacijo ostaja bolj vezano na fotografije posledic vojne. Vseeno pa o vzrokih, zaradi katerih se še danes dogajajo vojne, poda odgovor, ki kaže na večjo razgledanost, saj pravi, da se vojne dogajajo zaradi pohlepa, želje po ozemljih, bogatih z nafto, zaradi vere. Kot vsi ostali učenci bi tudi on reševal spore s predsedniškimi razgovori. Pravilno si razlaga rek, da je zgodovina naša učiteljica, saj ve, da se z njeno pomočjo spominjamo tudi dogodkov, ki se dandanes ne bi smeli več ponavljati.