PROGRAMOM Z NIŽJIM IZOBRAZBENIM STANDARDOM
Učni načrt za deveti razred osnovne šole s prilagojenim izobraževalnim programom z nižjim izobrazbenim standardom predvideva, da »si učenci v okviru predmeta družboslovje pridobivajo znanja o ožjem in širšem družbenem okolju ter razvijajo sposobnosti za razumevanje geografskih in zgodovinskih vsebin in aktualnih družbenih pojavov. Pedagoški proces spodbuja razvoj miselnih in socialnih veščin, od katerih je odvisno razumevanje odnosov med človekom in naravo, načinov življenja, dela, miselnost in ustvarjalnost v preteklosti ter sedanjosti, ter avtonomno sodelovanje v življenju v skupnosti. Skozi družboslovje pridobljena znanja naj bi učencem omogočila razumevanje naravnega in družbenega okolja, v katerem živijo, njuno soodvisnost ter samostojno in odgovorno ravnanje. Z različnimi dejavnostmi, ki omogočajo razumevanje vsebin in pridobivanje socialnih veščin, se pospešuje razvoj sposobnosti, socialnega in moralnega mišljenja, motivacije in interesa za etična in družbena vprašanja. Cilji in predlagane vsebine temeljijo na vrednotah, ki razvijajo občutek nacionalne identitete in pripadnost slovenski kulturni tradiciji.« (»Učni načrt za prilagojen izobraževali program z nižjim izobrazbenim standardom za predmet družboslovje v tretjem triletju«, 2006, str. 4).
Pouk zgodovine v prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom skuša vzbujati zanimanje učencev za dogajanje v preteklosti. Učenci se seznanjajo z vidika razumevanja življenja in dela v preteklosti ter skušajo razumeti miselnost določenega zgodovinskega obdobja. To znanje jim lahko pomaga pri razvijanju in pridobivanju orientacije za življenje v sedanjosti in prihodnosti. Pripomore tudi k večanju strpnosti in spoštovanju različnosti med ljudmi in presoji o aktualnih dogajanjih.
17 Splošni cilji pri zgodovinskem sklopu:
Učenci:
• spoznavajo nekatere najpomembnejše dogodke iz občinske in nacionalne zgodovine;
• ob spoznavanju slovenske zgodovine razvijajo zavest o slovenski narodni identiteti in državni pripadnosti;
• se seznanjajo z življenjem in delom ljudi v posameznih zgodovinskih obdobjih;
• spoznavajo različne kulture, vere, rase in skupnosti;
• spoznajo kulturno dediščino na primerih iz domačega okolja;
• seznanijo se z zgodovinskim dogajanjem v prostoru in času;
• z obiskom v šolski knjižnici se seznanjajo z vlogo virov in literature pri pojasnjevanju preteklosti;
• spoznavajo pomen arhivov in muzejev;
• pridobivajo veščine ustnega, pisnega in ilustrativnega sporočanja zgodovinskih informacij;
• pridobivajo delovne navade: natančnost, sistematičnost, vztrajnost.« (»Učni načrt za prilagojen izobraževali program z nižjim izobrazbenim standardom za predmet družboslovje v tretjem triletju«, 2006, str. 6).
Splošni cilji pri zgodovinskem sklopu imajo poleg seznanjanja učencev z zgodovinskimi dejstvi tudi širši kontekst vzgoje učencev. V ospredju so predvsem oblikovanje zavesti o lokalni in nacionalni pripadnosti, spodbujanje strpnosti do drugačnosti v kulturi, veri in rasi ter pridobivanje delovnih navad. Vse splošne cilje zgodovinskega sklopa pa lahko uresničujemo tudi z zasledovanjem operativnih ciljev.
Operativni cilji pri zgodovinskem sklopu (povzeti po učnem načrtu za prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom za predmet družboslovje v tretjem triletju, 2006, str. 47–50):
Tema: Slovenci v prvi svetovni vojni Učenec:
• ob zemljevidu in slikovnem gradivu spozna trpljenje vojakov na Soški fronti,
• ob zemljevidu Evrope pokaže vpletene države v prvo svetovno vojno,
• spozna posledice prve svetovne vojne,
• spozna prvo jugoslovansko državo,
• spozna posledice mirovnih pogodb za Slovensko etnično ozemlje,
• se zave vpliva mirovnih pogodb na slovensko etnično ozemlje.
18 Tema: Slovenci med obema vojnama Učenec:
• spozna, kako sta velika gospodarska kriza in velika brezposelnost vplivali na pojav nacizma in fašizma,
• se zave razmer, ki so vplivale na pojav fašizma in nacizma,
• poveže vpliv gospodarske krize in brezposelnosti s pojavom nacizma in fašizma,
• spozna priprave na novo vojno,
• poveže nova orožja s spremenjenim načinom vojskovanja,
• spozna gospodarski in tehnični napredek (telefon, radio, televizija, avto),
• se seznani z najpomembnejšimi dosežki gospodarskega in tehničnega napredka in se zave njihovega vpliva na vsakdanje življenje ljudi,
• analizira prednosti in slabosti gospodarskega napredka,
• spozna prvo jugoslovansko državo,
• na zemljevidu pokaže obseg prve jugoslovanske države,
• na podlagi slikovnega gradiva opiše življenje Slovencev v kraljevini,
• opiše težak položaj Slovencev na Primorskem pod fašistično Italijo.
Tema: Slovenci v času druge svetovne vojne Učenec:
• na zemljevidu Evrope pokaže nasprotujoče si države v drugi svetovni vojni,
• ob zgodovinskem zemljevidu spozna razdelitev Slovenije med okupatorje,
• na zemljevidu sveta pokaže razširjenost druge svetovne vojne,
• ob slikovnem gradivu in virih opiše oblike nasilja in trpljenje ljudi, spozna in opiše oblike boja proti okupatorju,
• spozna množično uničevanje ljudi v zasedeni Evropi,
• spozna zadnje boje za našo severno in zahodno mejo,
• ob slikovnem gradivu spozna, kaj je pospešilo konec druge svetovne vojne,
• ob slikovnem gradivu se seznani s posledicami atomske bombe in sklepa o njenem vplivu na konec vojne,
• razmišlja o uporabi orožja za množično uničevanje ljudi nekoč in danes.
Tema: Slovenci po drugi svetovni vojni Učenec:
• spozna življenje Slovencev v Jugoslaviji in izven meja,
• na podlagi slikovnega gradiva in ustnih pričevanj opiše življenje v novi Jugoslaviji,
• na podlagi slikovnega gradiva in ustnih pričevanj se seznani z gospodarsko krizo v 80. letih,
• opiše osamosvojitev Slovenije in njena prizadevanja za mednarodno priznanje,
• spozna Slovenijo kot članico OZN in njeno vključevanje v Evro-atlantske povezave,
• se zave pomena mednarodnega povezovanja,
19
• prepozna in opiše državne simbole Slovenije,
• nariše zastavo republike Slovenije.
Ker so učenci prebivalci Posočja, je zanje še posebej zanimiva tematika Soške fronte. Pridobljeno znanje povezujejo s poznanimi naselji, območji in ostalinami, s katerimi so v vsakodnevnem stiku, vendar poprej niso o njih razmišljali v zgodovinskem smislu. Marsikateri učenec poveže pripovedovanje starejših ljudi o času bivanja pod okupatorji z obravnavano temo in se tako lažje vživlja v predstavljene situacije o deljenju etičnega ozemlja po svetovnih vojnah.
Predvsem učence moškega spola privlačijo teme o načinih vojskovanja in oborožitvi, zato take cilje hitreje usvajajo. Opažamo pa, da imajo težave z orientacijo na zemljevidu, ko je treba primerjati meje držav pred in po vojni. Tudi gospodarska kriza po prvi svetovni vojni je tema, ki je učencem precej nerazumljiva. Težave imajo z razumevanjem pojmov, kot so inflacija, borza in delnice, ki pa so zajeti v učbeniku pod tem poglavjem.
V operativnih ciljih zgodovinskega sklopa ima pomembno vlogo slikovno gradivo.
Z njegovo pomočjo naj bi učenci spoznavali, se seznanjali in opisovali različne zgodovinske situacije in dejstva. Ker si učenci z lažjo motnjo velikokrat težko predstavljajo bolj abstraktne in njim nepoznane stvari, je slikovno gradivo pri spoznavanju zgodovine nepogrešljiv dejavnik. V cilje bi lahko iz tega razloga vključili tudi več video vsebin, konkretnih predmetov in obiskov muzejev.
Izbrani zgodovinski sklopi ponujajo učencem in učiteljem devetega razreda prilagojenega izobraževalnega programa z nižjim izobrazbenim standardom veliko priložnosti za medpredmetno povezovanje. Učenci širijo besedni zaklad in z branjem poljudnoznanstvene literature razvijajo bralno kulturo. Pri slovenščini lahko obravnavo nekaterih beril povežemo z vsebinami prve in druge svetovne vojne (npr.: Ljudska: Oblaki so rdeči, Petan: Poslednja vojna njegovega veličanstva ...). Z večino vsebin se zgodovinski sklopi lahko povezujejo tudi z likovno umetnostjo. Z opazovanjem spomenikov, starin, umetniških del, kipov in zgodovinske arhitekture spodbujamo estetski čut, učenci pa imajo priložnost pri likovni umetnosti videno tudi poustvarjati. S tem pripomoremo tudi k navajanju na pozitiven odnos do kulturne dediščine, ki je prav tako pomemben del zgodovinske vzgoje.
Tekom spoznavanja vseh zgodovinskih tematik je treba učencem nuditi priložnosti, da imajo občutek zmožnosti in spodbudo za razvoj zavedanja, da je rezultat njihove uspešnosti odvisen od njihovega vlaganja truda in aktivne vloge v procesu učenja. Zato moramo dati vsakemu učencu dovolj priložnosti za samopreverjanje znanja. V proces učenja moramo vključevati zadostno količino aktivnih metod dela, pri katerih učencem nudimo povratne informacije o možnostih izboljšanja njihovega dela. Ob takem načinu dela bodo imeli učenci več priložnosti za preizkušanje in urjenje svojega znanja in veščin (»Učni načrt za prilagojen izobraževali program z nižjim izobrazbenim standardom za predmet družboslovje v tretjem triletju«, 2006).
20 2.5 ZGODOVINA IN POUK ZGODOVINE
Družboslovje je znanost, usmerjena k človeku, k njegovim dejanjem, mislim, čustvom, idejam, k odnosom med posamezniki in skupinami posameznikov v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Je znanost, ki preučuje človeško družbo ter zakonitosti njenega delovanja. Združuje več področji, izmed katerih je eno tudi zgodovina (Vrščaj, Strgar, Kralj in Udir, 2004).
Kot ugotavlja Zidar (2011), je zgodovina v zadnjem času veliko bolj razširjena in priljubljena, širši javnosti pa je tudi dostopna bolj, kot je kdajkoli bila. Zahvala gre dokumentarnim, animiranim ali igranim filmom ter dnevnim novicam na televiziji, ki javnosti ponujajo zgodovinske informacije. V enaki meri imajo pri tem pomembno vlogo tudi tiskani mediji, kot so stripi, časopisi, revije ali vabila za zgodovinsko-turistične prireditve in spominske slovesnosti. Poleg zgodovinskih monografij na knjižnih policah knjigarn, knjižnic, elektronskih knjigarn ali običajnih supermarketov ima javnost na voljo tudi zgodovinske romane, biografije in spomine. Tako državni kot zasebni muzeji s svojo ponudbo sooblikujejo globalni turistični trg.
Računalniške igre z zgodovinsko tematiko s svojo natančnostjo igralcem velikokrat na povsem nezavednem nivoju podajajo detajlne zgodovinske informacije. Tudi internet kot najhitreje razvijajoč se medij prav nič ne zaostaja za bolj tradicionalnimi oblikami prenosa zgodovine. Razširjenost ponudbe zgodovinskih vsebin na internetu se v kvantitativnem smislu intenzivno povečuje. Uporabnikom po vsem svetu je internet približal dostop do zgodovinskih virov, ki pa so zelo raznoliki – od komercialnejših do znanstvenih.
Zgodovina je kot šolski predmet poseben predmet. Pri njeni obravnavi ne gre le za obravnavo snovi, kajti zgodovina mora s temami iz preteklosti mladim ponuditi zadosti tehtnih premislekov o našem času in nas samih. Le na tak način lahko dosežemo njeno aktualnost. Učencem je treba pomagati videti in razumeti dileme ter s pomočjo tem iz preteklosti razvijati zadosten kritičen pogled na sedanjost in prihodnost (Berzelak, 2011).
»Zgodovina naj bi učence usposabljala za razumevanje, zakaj so ljudje živeli in ravnali, kot so, ta predmet naj bi jih spodbujal k cenjenju dosežkov, vrednotenju dosežkov in neuspehov v preteklosti.« (Rustja, 2006, str. 129).
»Zgodovina v šoli naj bi bila zasnovana kot predmet, ki poskuša mlademu človeku razširiti časovne in prostorske predstave, ga na eni strani seznaniti s potjo, ki nas je pripeljala do situacije, v kateri smo, na drugi strani pa ga usposobiti za kritično in samostojno presojo družbe in okolice.« (Vodopivec, 2006, str. 41).
Učitelji morajo proces izvedbe učnih tem izpeljati tako, da omogočijo učencem, da preko aktivnega učenja začnejo razumevati učne vsebine, le-te ponotranjijo in prepoznajo povezanost med vsebinami. To pomeni, da znajo pridobljeno znanje vsebin uporabiti v novih življenjskih situacijah (v odnosu do sošolcev in drugih v šolskem ali širšem družbenem okolju). Za globlje razumevanje sodobnih družbenih pojavov, odnosov, gibanj, delovanja političnih sistemov in problemov je nujno potrebno širše poznavanje in znanje zgodovine. Razumevanje vsebin z vidika soodvisnosti med posameznimi sestavinami (povod, vzrok, akterji, viri, posledice,
21
načini reševanja, odprta vprašanja ...) pomeni novo kvaliteto znanja mladih o delovanju družbe in o aktivni – odgovorni vlogi posameznika v njej (Karba, 2011).
I. Faflek Lukač (2009) pravi, da je pri učnih urah družboslovja treba učencem dopuščati možnosti za razvijanje kritičnega in ustvarjalnega mišljenja, jih soočati z odprtimi problemskimi situacijami in nuditi možnosti alternativnih rešitev določene problematike.
2.6 PRVA IN DRUGA SVETOVNA VOJNA KOT UČNA VSEBINA
Uradna definicija besede vojna, zapisana v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (2015), pravi, da je vojna vojaški spopad, navadno med državami.
»Vojna je katastrofa, ki jo povzročijo ljudje. Stresne okoliščine, ki jih namenoma povzročijo ljudje, puščajo težje psihične posledice kot tiste, ki so posledica naravnih nesreč ali drugih, od naključja odvisnih okoliščin. Kot sovražniki, rušitelji ali ubijalci lahko v vojni nastopajo celo sosedje, s katerimi so družine prej prijateljevale. Znano je, da ima nasilje, katerega povzročajo ljudje, še posebno mogočne travmatične učinke.« (Mikuš Kos, Končnik Goršič, Ribičič, Makarovič, Knaflič, 1992, str. 32).
Otroci poznajo vojake, puške in tanke iz stripov, televizijskih oddaj in filmov.
Večina otrok se ne zaveda, da so lahko vojaki in orožje zares nevarni, da so otroci v vojnih dogajanjih lahko tudi sami poškodovani. Tovrstna dogajanja zbujajo pri otrocih radovednost. Otroci želijo videti vojaka in njegovo orožje od blizu, se dotakniti tanka, opazovati letalo ... Nekateri pubertetniki in mladostniki se v nevarnih okoliščinah vedejo neustrezno. Brez potrebe se izpostavljajo nevarnostim. Takšno vedenje je delno pogojeno z mladostniško nekritičnostjo, potrebo po uveljavljanju, kljubovanju nasvetom in navodilom odraslih. V mnogih primerih pa je odraz prikritega strahu, ki si ga mladostnik ne upa priznati niti sebi (Mikuš Kos, Končnik Goršič, Ribičič, Makarovič, Knaflič, 1992).
Ko gre za tematiko vojn se zdi še posebej pomembno, da, kot pravi A. Valič Zupan (2006), učencev ne zasujemo samo s podatki o letnicah, imenih, golih podatkih o vzrokih in posledicah, ampak jim ponudimo znanje, ki ga bodo lahko ohranili in jim bo bolje pomagalo razumeti svet, v katerem živimo.
Učence je predhodno treba seznaniti z značilnostmi življenja ljudi pred začetkom prve svetovne vojne. Učenci tako dobijo občutek, kako so ljudje živeli, kako so bili tehnično in gospodarsko razviti. Tudi zaradi tega lažje razumejo, zakaj je med državami prihajalo do sporov in želje do delitve ozemlja. Učenci morajo razumeti, da je zemljevid sveta v tistem času izgledal drugače kot danes. Seznaniti jih je treba z državami, ki so obstajale, da bi lahko kasneje primerjali stanje po vojni. Za učence je zanimiva tema tudi način vojskovanja, za učence Posočja pa še posebej tema o Soški fronti, saj ugotovijo, da se vsakodnevno srečujejo z njenimi ostalinami. Vse omenjene vsebine moramo podkrepiti z veliko slikovnega materiala, zemljevidi, video posnetki in dokumentarnimi filmi. Tako dobijo učenci boljšo predstavo o dogajanju, načinih vojskovanja, opremljenosti vojakov v tistem času, posledicah vojne. Ker živimo na območju, kjer je potekala Soška fronta,
22
imamo možnost obiskati tudi njene ostaline. Učence lahko peljemo na teren, da si ogledajo spomenike, posvečene padlim v prvi svetovni vojni, si ogledajo cerkev Sv. Duha na Javorci, ki je posvečena padlim vojakom na Soški fronti, ali se sprehodijo po bunkerjih in kavernah na Kolovratu. V Kobaridu nam je na voljo stalna muzejska zbirka o prvi svetovni vojni. Z vsemi podobnimi dejavnosti pa zasledujemo tudi cilj spodbujanja pozitivnega odnosa do lokalne zgodovine in kulturne dediščine.
Čeprav sta nacizem in fašizem za učence težka pojma, pa se po naših izkušnjah o tem radi učijo, saj jim je predvsem Hitler znana oseba, vendar imajo o njem in njegovem režimu nepopolne predstave, ki jih v procesu pouka nadgradijo. V sklopu o drugi svetovni vojni učenci primerjajo načine vojskovanja v prvi in drugi svetovni vojni, primerjajo vpletenost držav v vojno, spoznajo nove diktatorske režime in njihov vpliv na ljudi, seznanijo se s tehničnim in gospodarskim napredkom in posledicami druge svetovne vojne. Tudi te vsebine je treba podkrepiti z veliko slikovnega materiala, učenci ga lahko tudi sami iščejo na svetovnem spletu. V razredu je priporočljivo imeti časovni trak, na katerem lahko spremljamo trajanje posamezne vojne in jo časovno lažje umestimo, pri učencih pa razvijamo časovno orientacijo. Poleg slikovnega gradiva morajo učenci spoznati tudi zgodovinski atlas. Z njegovo pomočjo lahko na neme zemljevide vrisujejo ali vpisujejo države, vpletene v vojno. Pouk lahko popestrimo z branjem leposlovja (npr.: Bevk: Kaplan Martin Čedermac, Frank: Dnevnik Ane Frank ...), ob čemer si moramo vzeti čas za razgovor o prebranem. Za učence so zelo motivacijski tudi filmi, ki prikazujejo čas druge svetovne vojne, kot so Ne joči, Peter in Dolina miru.
Pomembno je, da učence seznanjamo z življenjem Slovencev v času vojne.
Predstavimo jim značilnosti njihovega življenja pod različnimi okupatorji ter oblike boja proti okupatorjem. Pomemben del slovenske zgodovine ima vloga Osvobodilne fronte. Preko spoznavanja življenja Slovencev v Jugoslaviji pa pridemo do osamosvojitve Slovenije ter razlage njenih državnih simbolov.
Učni načrt za deveti razred osnovne šole s prilagojenim izobraževalnim programom z nižjim izobrazbenim standardom (2006) predvideva veliko dejavnosti, ki bi lahko bolj ustrezale frontalnemu načinu poučevanja: »Ob slikovnem gradivu učenec spozna, kaj je pospešilo konec druge svetovne vojne;
Ob zgodovinskem zemljevidu spozna razdelitev Slovenije med okupatorje; Ob slikovnem gradivu se seznani s posledicami atomske bombe« (str. 49). Ker pa se zavedamo, da tak način ni najbolj učinkovit, je treba iskati načine, pri katerih bodo učenci bolj samostojni in aktivni. V nadaljevanju bodo podrobneje opisane dejavnosti, ki so bile v sklopu raziskave vnešene v proces pouka (izdelava plakata, priprava in izvedba intervjuja z gostom, ki je doživel drugo svetovno vojno, obisk muzeja in vodenje po muzejski razstavi).
Za učence z lažjo motnjo v duševnem razvoju je zelo pomemben konkretnejši stik z zgodovinskimi pričevanji. Na tak način lažje ponotranjijo, si zapomnijo in razumejo zgodovino.
23 2.7 UČINKOVITO UČENJE
Kot ugotavljajo M. Ivanuš Grmek, B. Čagran in L. Sadek (2009), je najučinkovitejši pouk tisti, pri katerem učitelj upošteva učenčeve kognitivne sposobnosti, njihovo predznanje in predstave o določenih pojavih. Učiteljevo delo je zato iskanje ustreznih in izvirnih rešitev ter spodbujanje ustvarjalnosti otrok. Učitelj naj bi učence spodbujal k samostojnemu reševanju problemov, kritičnemu razmišljanju in utemeljenemu zagovarjanju lastnih idej. Treba je uporabljati sodobne didaktične pristope, ki naredijo pouk pester in zanimiv. S pomočjo eksperimentalnega ali raziskovalnega dela lahko učenci uspešneje spoznavajo in rešujejo probleme, z lastno aktivnostjo pa je tudi zapomnitev naučenega večja. Glede na to, da so učenci v današnjem času dnevno zasuti z obilico informacij, ki jih tudi zelo hitro pozabijo, se pri pouku trudimo, da učenci znanje pridobivajo preko lastnih izkušenj, samostojnega iskanja informacij in iskanja strategij, ki ustrezajo posamezniku. Pomembno je, da učenci razvijajo veščine in raziskujejo postopke ustreznega reševanja problemov, kar bo znanje, ki jim bo prišlo prav tudi v nadaljnjem življenju. Sodobna didaktika upošteva posameznikove individualne potrebe in potenciale, ob tem pa je treba upoštevati tudi socio-kulturni kontekst družbe, v kateri živi in se šola. Dolžnost šole je učence pripraviti na življenje v tej skupnosti, kar je tudi bistven doprinos pouka družboslovja. Brez kakovostnega znanja je tak cilj težko dosegati.
Čeprav ima frontalni pouk tudi nekatere prednosti, kot so možnost učitelja, da podobna vlogi mentorja, ki nudi pomoč učencu, če zaide medtem, ko samostojno odkriva novo znanje, in ga le usmerja na poti pri doseganju zastavljenih ciljev (Brodnik, 2003).
V kolikor pa učitelj opazi nevarnost, da »bi se učenci tudi smiselne snovi želeli učiti le dobesedno na pamet, brez da bi jo skušali razumeti ali povezati s tem, kar že vedo, mora učitelj pri tem:
- ne spodbujati dobesednega učenja na pamet, kjer ni potrebno. Poudarja naj, da ima prednost samostojna razlaga, povezovanje in navajanje lastnih primerov., - tudi pri dobesednem obnavljanju s podvprašanji spodbuja k razumevanju in povezovanju,
- pri razlagi nove snovi aktivira obstoječe znanje, opozarja na bistvo in spodbuja nastajanje pojmovne strukture. Smiselno učenje je pomembna sestavina višjih oblik učenja, tudi učenja pojmov.« (Marentič Požarnik, 2008, str. 46–47).
Iz razloga, da do tega sploh ne bi prišlo, so vedno bolj v ospredju didaktični pristopi, ki spodbujajo aktivnost učencev, mednje pa sodijo projektno delo,