V tabeli 3 so povzete razlage o videnem na izbranih fotografijah.
Tabela 3: Povzetki predstavitve plakatov
Vprašanje
Kaj preko te fotografije izveš?
Kako bi se ti počutil na mestu osebe na fotografiji? Zakaj?
Kaj misliš, kako se je situacija odvijala v
naslednjih urah?
Zakaj?
Kaj misliš, kaj je razmišljal ali kako se je počutil njihov nasprotnik (napadalec, okupator)?
Zakaj?
Jakob - ... vojaki se pripravljajo na boj ...
- ... močnega, ker bi bilo okoli mene še veliko drugih vojakov ...
- ... borbeno, so se napadali ... - ...
ogroženega, ker so bili drugi v premoči ...
42
43
44
Iz predstavitev in subjektivne razlage dogajanja na fotografijah smo lahko razbrali, da imajo učenci že bolj različne poglede na vojno situacijo. Predvsem pri učencu Jakobu lahko opazimo še zelo naiven pogled na vojno. V njegovem primeru začutimo, da vidi vojake kot neke vrste neustrašne može, ki jim pogum vliva posedovanje orožja in kolektivni duh. Zanimivo se zdi, da besedo nasprotnik/napadalec uporablja, kot da govorimo o enem samem človeku ( ... je jezen, ker streljajo na njega ...). Iz tega lahko sklepamo, da uporabljenega pojma ne razume v pravilnem kontekstu. Leon je nakazal več globljega razmišljanja o čustvih in počutju vojakov. Pri razmišljanju o tem, kako naj bi se počutil okupator ob obglavljanju civilistov, je zapisal, da se jim je to najbrž zdelo prav, kar pokaže, da ni razmišljal tudi o drugem zornem kotu, da so mogoče to počeli, ker so morali, čeprav niso želeli. Pri Patriku je opaziti dve skrajnosti. Na eni strani daje občutek, da se lahko vživi v trpljenje vojakov na fronti, po drugi pa še vedno izkazuje tudi stereotipne predstave o herojstvu vojakov. Tim se je zelo trudil na različne načine in z različnimi izrazi opisati počutje vojakov. Od vseh učencev je edini, ki v nobenem primeru ni izpostavil niti enega pozitivnega pogleda ali čustev, tako s strani oseb na fotografiji kot tudi njihovega nasprotnika, o katerem so le predvidevali. Zanimivo je predvsem to, da je predvidel, da so se tudi vojaki na nasprotni strani lahko počutili slabo, torej se zaveda, da je vojna nekaj negativnega za obe strani udeležencev.
O izbiranju literature in virov so podali različne poglede. Jakob je informacije poleg z interneta in knjig v knjižnici črpal tudi iz učbenika. Da so podatki, ki jih je dobil na spletu, točni, ni mogel zagotovo vedeti. Trdil je, da jim je verjel, ker se mu je zdelo, da so najbrž resnični. Fotografijam pa je verjel, ker naj bi bili izrazi vojakov na njih videti zelo pristni.
Enako tudi Leon o verodostojnosti spletnih virov ni bil prepričan. Za resničnost fotografij je trdil, da so gotovo resnične, ker v tistih časih ne bi mogli tako dobro
»zaigrati« vojnega prizora.
Patrik je trdil, da je spletne vire primerjal z učbenikom. Učbeniku verjame, torej sklepa, da so podatki na spletu, ki se ujemajo s tem, kar piše v učbeniku, resnični.
Da so verodostojni, mu je nakazal tudi intervju, ki naj bi bil izpeljan z resnično osebo, in podatek, da je bila spletna stran pred kratkim obnovljena. Zanimivo je, da je Patrik omenili tudi razliko med slikami ali ilustracijami in fotografijami.
Izpostavil je, da prvim ne moreš verjeti, ker jih avtor naslika tako, kot želi, fotografija pa ujame določen trenutek v resničnem življenju.
Tim je bil pri spletnih virih pozoren na to, da je bil pod besedilom zapisan tudi avtor, kar mu je dalo občutek večje verodostojnosti. Pri knjigah pa ni dvomil o resničnosti zapisanega, še posebej so ga v to prepričale fotografije. Verjel jim je, saj pravi, da ni mogoče, da bi mesta v resnici porušili samo za namen fotografiranja.
Z učiteljico, ki je bila prisotna pri predstavitvah, smo ocenili, da so bila razmišljanja o verodostojnosti virov vseeno boljša pri Patriku in Timu kot pri Jakobu in Leonu, ker sta prva podala nekaj bolj tehtnih argumentov. Patrik se je znašel tako, da je zapise na spletu primerjal z zapisi v učbeniku in ugotavljal podobnosti, s čimer pa je pokazal popolno zaupanje v avtentičnost učbenika. Prepričal ga je tudi intervju,
45
ki naj bi bil izpeljan z resnično osebo, vendar ni preveril in mogoče ni mogel preveriti, ali je ta oseba resnična. Pohvalimo pa lahko njegovo razmišljanje o subjektivnosti ilustracij, s katerim je dokazal, da zmore na stvari gledati z različnih zornih kotov. Tudi Timu so se zdele fotografije boljši dokaz o avtentičnosti vira, čeprav je njegova razlaga manj tehtna, saj bi lahko pomislil tudi na scene iz vojnih filmov, ki so bile pripravljene le za namen snemanja. Pohvalno je, da je pri spletnih virih iskal avtorja, s čimer naj bi postal vir verodostojnejši. Vseeno pa ni pomislil na možnost, da je lahko ime izmišljeno ali pa da avtor sploh ni strokovnjak s področja, o katerem piše.
V tem koraku smo spremljali tudi veščino postavljanja vprašanj. Učenci so bili po koncu vsake predstavitve plakata spodbujeni k zastavljanju vprašanj sošolcu, ki je bil na vrsti za predstavitev.
Tabela 4: Ravni postavljenih vprašanj v številu in odstotkih (%) glede na vsa zastavljena vprašanja po prvem akcijskem koraku
Učenec Vsa postavljena
vprašanja Vprašanja nižje ravni Vprašanja višje ravni
n % n % n %
Jakob 8 18,6 5 7 3 11,6
Leon 11 25,6 8 18,6 3 7
Patrik 13 30,2 10 23,3 3 7
Tim 11 25,6 11 25,6 0 0
Skupaj 43 100 34 74,5 9 25,6
46
Grafikon 1: Ravni postavljenih vprašanj v odstotkih (%) glede na vsa zastavljena vprašanja po prvem akcijskem koraku
Pri tej dejavnosti smo prišli do zaključka, da učenci v večini zastavljajo vprašanja nižje ravni, ki zahtevajo le reprodukcijo. Primeri takih vprašanj so bili:
- Koliko je bilo žrtev?
- Kdo je bil vodja italijanskih vojakov?
- Kdaj se je zgodil »Čudež pri Kobaridu«?
Po predvidevanjih so učenci zastavljali manj vprašanj višje ravni. Ta so v večini terjala razlago vzrokov. V teh primerih so bila to vedno »Zakaj?« vprašanja:
- Zakaj niso zbežali?
- Zakaj so se vojskovali tako visoko v hribih?
- Zakaj je prišlo do atentata?
Rezultati so precej presenetljivi v primeru Jakoba in Tima, saj smo pričakovali, da bo imel Jakob največ težav pri zastavljanju vprašanj. Zastavil jih je res najmanj, vendar so prevladovala tista višjega nivoja. Medtem ko smo od Tima, ki je med uspešnejšimi učenci, pričakovali več ustvarjalnosti pri zastavljanju vprašanj, zanimala pa so ga le dejstva in faktografski podatki.
V sklopu prvega akcijskega koraka sem preverjala tudi, kako so učenci vešči v samoevalvaciji. S pomočjo samoevalvacijskega vprašalnika smo dobili prve rezultate.
47
Tabela 5: Širina in globina samoevalvacije po prvem akcijskem koraku
Učenec Število uporabljenih
besed Globina (učenec samo da je na plakat ponosen, ker ga je naredil sam.
predstavitvi pove, da bi jo lahko bolje izpeljal ter da so mu take dejavnosti
Učenci so bili s svojimi izdelki v večini zadovoljni. Trije so izrazili željo po še več takih dejavnosti. Menijo, da se iz njih več naučijo, izvejo več zanimivosti in si več zapomnijo. Jakob pa si takih dejavnosti ne želi več, saj meni, da se za pripravo plakata in predstavitve porabi preveč časa. Prav ta učenec je bil edini, ki ne bi na plakatu in predstavitvi nič spreminjal, ostali mislijo, da bi kakšno malenkost lahko izboljšali.
Učiteljica, ki je spremljala učno uro, je v svojem mnenju izpostavila motiviranost učencev za tako vrsto dela. Opazila je, da so bili pri delu zelo samostojni in aktivni.
Vsak je resno vzel nalogo. Veliko truda so vložili tako v estetski videz plakata kot
48
tudi v samo predstavitev, s čimer so pokazali veliko mero odgovornosti. Opazila je, da so nekateri učenci predvideno temo pri predstavitvi zajeli preširoko, kar je pripeljalo tudi do tega, da vseh podanih informacij in pojmov niso v popolnosti razumeli. Pohvalila pa je način opisovanja in razmišljanja o izbranih fotografijah.
Meni, da na tak način resnično izvemo, kako učenci sploh dojemajo določene situacije.
Refleksija
V prvem akcijskem koraku smo izvedli vse načrtovane dejavnosti, ki so zajemale preverjanje vseh ciljev raziskave. Učenci so razvijali pojem vojna, urili so se v veščini kritičnega izbiranja virov, spraševanja in samoevalvacije, uporabili smo učno metodo, ki spodbuja bolj aktivno učenje. Vse dejavnosti prvega akcijskega koraka so potekale po načrtu. Tudi z njihovo izvedbo ni bilo težav. Kot največja težava se je pokazalo usklajevanje urnika z zunanjo učiteljico, da je lahko prisostvovala naši učni uri. Že samo zbiranje literature in virov je bila zelo pozitivna izkušnja za učence, saj se v šolski knjižnici slabše znajdejo v oddelkih s poljudnoznanstveno literaturo. Tako smo dejavnost izkoristili tudi za spoznavanje postavitve knjig z zgodovinsko tematiko, poleg tega pa so bili prvič postavljeni pred dejstvo, da mogoče vse, kar preberejo in vidijo, ni resnično ter da je včasih bolje razmisliti, ali lahko prebranemu kar takoj verjamemo. Že ta dvom je lahko spodbuda kritičnemu mišljenju. V sklopu te dejavnosti smo opazili to slabost, da je naša šolska knjižnica slabše opremljena s strokovnimi in poljudnoznanstvenimi zgodovinskimi knjigami, zato so učenci posegali le po dveh knjigah. V nadaljevanju so učenci izdelovali plakat. Zaradi specifike naloge, ki so jo dobili, se nam je zdelo bolj primerno, da plakat izdelujejo individualno. Tudi majhno število učencev ne dopušča različnih učnih oblik, vendar je bilo to v tem primeru edino ustrezno, ker smo od njih želeli pridobiti resnično osebna in individualna razmišljanja in poglede na vojne situacije na izbranih fotografijah. Čeprav je učna ura priprave plakata potekala v tišini, pa so bili učenci ob tem zelo aktivni. Vsak od njih je z vso odgovornostjo prevzel dano nalogo. Dokaz o njihovi aktivnosti so bile predstavitve plakatov, glede katerih se strinjamo s prisotno učiteljico, da niso imeli težav z zapisom ključnih podatkov, a so želeli o izbrani temi preveč povedati, ob tem pa so podajali preveč faktografskih podatkov in uporabljali izraze, za katere smo z učiteljico s postavljanjem dodatnih vprašanj ugotovili, da jih ne razumejo.
Vloga učiteljice pri teh dejavnostih je bila le usmerjanje učencev, podajanje nasvetov in pomoč pri organizaciji dela, kar je še dodaten dokaz o samostojnem delu in aktivnosti učencev.
3.4.3 Drugi akcijski korak: obisk gosta, ki je doživel vojno Izhodišče
Učenci so s samoevalvacijo potrdili, da jim je všeč aktivna vloga v procesu učenja, tako da so bili motivirani še za nadaljnje delo, pri katerem bodo lahko izrazili svojo samostojnost in ustvarjalnost. Po predvidevanjih v prvem koraku učenci še niso bili najbolj spretni s postavljanjem vprašanj, zato je bilo treba to sistematično razvijati,
49
kar smo tudi naredili v naslednjem koraku. Poleg tega so učenci potrebovali tudi še dodatno spodbudo pri kritičnem izbiranju literature in virov. Glede na njihovo presenečenje, ko so po prvem koraku dobili samoevalvacijski list, smo predvidevali, da bodo naslednjič samoevalvacijo poglobili in razširili.
Akcija
Prva dejavnost drugega akcijskega koraka – priprava na prihod gosta
Učencem smo povedali, da bo kot gost na obisk prišel učiteljičin dedek, ker je kot majhen deček doživel začetek druge svetovne vojne, nekaj časa pa je bil s svojo mamo in bratom ter sestrami interniran v koncentracijsko taborišče v Trevisu, medtem ko so njegovega očeta odpeljali na Rab. Učenci so po kratki predstavitvi morali poiskati literaturo o predstavljeni tematiki in za gosta oblikovati čim več vprašanj. Kasneje smo ta vprašanja primerno oblikovali, učenci pa so se pripravili na intervju z gostom.
Drugi sklop dejavnosti drugega akcijskega koraka – intervju z gostom in samoevalvacija
Ko smo dobili obisk, so učenci samostojno izpeljali učno uro, tako da so gostu izmenično postavljali vprašanja, ki so jih pripravili. Paziti so morali, da so resnično sledili pripovedi gosta, da niso postavljali vprašanj, na katera je v svoji pripovedi že odgovoril, ter da so z vprašanji skušali njegovo pripoved oblikovati v povezano celoto.
Ob koncu ure so izpolnili tudi samoevalvacijske vprašalnike o dejavnosti.
Analiza in interpretacija
Pri tokratnem kritičnem izbiranju virov in literature smo učence spodbujali k razmišljanju z naslednjimi vprašanji:
- Kdo je avtor?
- Kaj je namen njegovega zapisa?
- Je vse jasno in natančno zapisano?
- Misliš, da je v zapisu lahko kaj zmotnega?
- Kakšen je tvoj splošen vtis o prispevku?
Učenci so ustrezno odgovarjali na vprašanja in razmišljali o verodostojnosti virov.
Največ težav jim je povzročala določitev avtorja na spletnih straneh, saj velikokrat ni naveden, zato so razmišljali tudi v smeri, da taki zapisi mogoče niso najbolj verodostojni. Slišali so že, da stran Wikipedio ustvarjajo tudi osebe, ki niso strokovnjaki na določenem področju, zato se zavedajo, da informacije, zapisane na tej spletni strani, niso vedno popolnoma resnične. Ker so posegali tudi po poljudnoznanstveni literaturi, ki je bila včasih prezahtevna za njihovo razumevanje,
50
so to tudi izpostavili, povedali, česa ne razumejo, da smo lahko skupaj stvari razjasnili.
Ugotovitve o napredku v veščini spraševanja so razvidne v tabeli 6.
Tabela 6: Ravni postavljenih vprašanj v številu in odstotkih (%) glede na vsa zastavljena vprašanja po drugem akcijskem koraku
Učenec Vsa postavljena
vprašanja Vprašanja nižje ravni Vprašanja višje ravni
n % n % n %
Jakob 10 23,6 9 20,9 1 2,3
Leon 13 30,2 11 25,6 2 4,7
Patrik 9 20,9 7 16,3 2 4,7
Tim 11 25,6 10 23,2 1 2,3
Skupaj 43 100 37 86 6 14
Grafikon 2: Ravni postavljenih vprašanj v odstotkih (%) glede na vsa zastavljena vprašanja po drugem akcijskem koraku
Tudi v drugem akcijskem koraku so učenci v veliki meri zastavljali vprašanja nižje ravni. Zastavljali so vprašanja, kot so:
- Kakšen je bil urnik v taborišču?
51 - Kako je izgledalo vaše šolanje med vojno?
- Ali še poznate koga, s katerim ste bili skupaj v sobi v taborišču?
Vprašanja višje ravni so se tudi tokrat nanašala na vprašalnico »Zakaj?«:
- Zakaj se niste skrili, preden so vas odpeljali v taborišče?
- Zakaj so vas sploh zaprli?
- Zakaj ste morali v šoli govoriti italijansko?
Učenci so, razen Patrika, zastavili številčno več vprašanj kot v prvem akcijskem koraku, vendar pa so tokrat vsi, razen Tima, ki prejšnjikrat ni zastavil nobenega vprašanja višje ravni, zastavili manj tovrstnih vprašanj.
Analiza samoevalvacijskih vprašalnikov je v drugem akcijskem koraku pokazala velike razlike med posameznimi učenci.
Tabela 7: Širina in globina samoevalvacije po drugem akcijskem koraku
Učenec Število uporabljenih
besed Globina (učenec samo navaja dejstva in opisuje dogodke, učenec vključuje lastno
razmišljanje, občutja, ravnanje, učenec opisuje pogled na lastno razmišljanje)
Jakob 44 Od šestih postavk učenec
kar pri petih izraža svoje poglede na dejavnost, vendar so zelo skopo argumentirani: »... ker me je navdušilo ...«, »... ker je zanimivo ...«.
Leon 56 Od šestih postavk učenec
kar pri petih izraža svoje poglede na dejavnost, poda razmišljanje o tem, da je težko zastavljati gostu vprašanja, da je zanimivo, ker se gost osredotoča nate ...
52
Patrik 41 Od šestih postavk učenec
kar pri petih izraža svoje poglede na dejavnost, vendar so zelo skopo argumentirani: »... ker sem se veliko naučil ...«,
»... ker je zanimivo ...«.
Tim 307 Učenec je veliko navajal
dejstva – stvari, ki si jih je iz intervjuja zapomnil.
Vključil je tudi veliko lastnega razmišljanja o zahtevnosti zastavljanja vprašanj, o tem, da mu je bilo všeč v vlogi
spraševalca.
Iz samoevalvacij učencev izvemo tudi nekaj o učinkovitosti učenja s pomočjo njihove samostojne priprave in izvedbe intervjuja. Učenci so se zavedali, da oblikovanje in priprava intervjuja ni enostavno delo in je vanj treba vložiti veliko truda. Trem učencev je bilo všeč biti v vlogi spraševalca, enemu ne, saj pravi, da mu je težko spraševati toliko starejše ljudi. Čeprav učenci niso najbolje argumentirali, zakaj si s takim načinom učenja več zapomnijo, pa so si enotni, da je tak način bolj učinkovit ter da so bili ves čas intervjuja aktivni in pozorni na dogajanje. Vsi si želijo še več tovrstnih aktivnosti, saj pravijo, da se tako naučiš več.
Tudi gospod Rauch, ki se je odzval povabilu in prišel v naš razred kot gost – oseba, ki je doživela drugo svetovno vojno, je podal svoje mnenje o izvedeni učni uri. Pravi, da so bili učenci, proti njegovim pričakovanjem, zelo dejavni. Četudi so imeli vnaprej pripravljena vprašanja, so dodatno postavljali nova. Pravi, da je v njihovih očeh zaznal zanimanje in vedoželjnost. Meni, da je tak način izpeljave učne ure koristen za učence, ker se mu zdi podajanje doživetega v živo bolj učinkovito, tako si učenci več zapomnijo. Ker je bil to neke vrste pogovor, pravi, da so imeli učenci možnost še med njegovim pripovedovanjem postavljati dodatna vprašanja, ki so se jim v tistem trenutku utrnila. Vprašanja učencev so se mu zdela dobro izbrana. Na vsa je bilo mogoče, vsaj posredno, odgovoriti. Zajela so glavna dogajanja med vojno. Upa, da so učenci vsaj v osnovi dojeli bistvo dogajanj v času vojne in si ustvarili vsaj približno sliko o njej.
Refleksija
Aktivnosti v drugem akcijskem koraku so potekale po predvidenem načrtu. Bile so uspešno izvedene, učenci so bili aktivni od prve do zadnje dejavnosti. Tokrat smo učence pri kritičnem izbiranju virov usmerjali tudi z vprašanji, kar je spodbudilo njihovo razmišljanje o verodostojnosti virov. Ker je to aktivnost, ki je ne moremo
53
samo enkrat ponoviti in pričakovati, da jo bodo učenci usvojili, smo njihovo kritično razmišljanje o ustreznosti virov v nadaljevanju spodbujali tudi v drugih situacijah in pri drugih predmetih, ker le veliko število ponovitev pripelje do bolj avtomatiziranega razmišljanja.
Pri pripravljanju intervjuja so učenci delali kot skupina. Skupaj so brskali po literaturi in virih, se usklajevali o ustreznosti najdenih podatkov, se med seboj pogovarjali o vprašanjih, ki bi jih zanimala ... Na koncu pa je vsak ustno podal vsa možna vprašanja, ki so se mu utrnila med pregledovanjem literature in bi jih želel zastaviti gostu. Čeprav je ravno zaradi skupinskega dela kateri od učencev dobil kakšno idejo za vprašanje več, pa se mi zdi dobro, da so si tudi na tak način med seboj pomagali pri razmišljanju.
Intervju je bil zelo dobro izveden. Učenci so zastavljali tudi vprašanja, ki jih nismo vnaprej skupaj oblikovali. To pove veliko o njihovi pozornosti ter aktivnosti, kar je tudi dokaz o učinkovitosti tovrstnega načina učenja. Učenci so bili zelo motivirani za delo, veselili so se obiska, hkrati pa jih je zavedanje, da bodo sami vodili intervju, navdajalo s pozitivno tremo. Opazili smo, da so se učenci zabavali ob določeni hudomušni pripovedi gosta, vseeno pa so z resnostjo sprejemali vse negativne izkušnje vojne, ki jih je gospod Rauch delil z njimi. Veliko nam je o uspešnosti učne ure povedalo tudi dejstvo, da je učencem ura še prehitro minila, in čeprav bi morali oditi k likovni umetnosti, kamor po navadi »zbežijo« v istem trenutku, kot zazvoni konec ure, so tokrat izrazili željo, da obisk podaljšamo, s čimer se je strinjal tudi učitelj likovne umetnosti. Učenci so spoznali še en zorni kot vojnega dogajanja, začutili so strahove in skrbi, ki jih doživlja človek, ko je postavljen v vojno situacijo, kar je velik korak v razvoju njihovega pojmovanja vojne.
Manj uspešna je bila tokrat izvedba samoevalvacije učencev. Opazili smo, da je ta
Manj uspešna je bila tokrat izvedba samoevalvacije učencev. Opazili smo, da je ta